Zdravilne in strupene rastline

Opis

Vabimo vas na pot, ki predstavlja 42 rastlin. Te so zdravilne, strupene ali pa morda oboje. Vsaka je po svoje zanimiva, vsaka vas lahko očara na svojevrsten način.
Kaj se skriva v njihovih listih, cvetovih, lubju, koreninah?
Spoznali boste, kako nam lahko pomagajo. Za marsikatero bolezen raste rožca, saj je Narava ena velika čudovita lekarna. Spoznali boste tudi, na kaj morate biti pozorni, ob nepravilni uporabi se namreč še tako dobrohotna rastlina lahko spremeni v malega vragca, ali pa še huje- velikega vraga.
Pot vas bo vodila čez travnike, gozd in poseko. Dotaknili se boste reke Soče, alpske krasotice, čiste in neokrnjene, uživali v razgledih na mogočne gore, ter, če boste le dovolj odprli oči, pokukali še v svet malih drobcenih živalic, ki si z nami pokorno delijo ta košček sveta.
Naj vas prevzamejo barve, vonji in domiselne oblike rastlin!

Vir: http://rozcebovec.weebly.com/

Zemljevidi



Opazovalne točke

1 - Točka 1

Ozkolistni trpotec  (Plantago lanceolata)
Uporabni so nadzemni deli rastline, predvsem listi. Pestrost zdravilnih učinkovin je zelo velika: nekatere povečajo izločanje bronhialne sluzi, druge pa umirijo draženje vnetih sluznic dihal. Zato ga lahko uporabljamo tako v sirupih za izkašljevanje kot tudi v sirupih za blažitev suhega dražečega kašlja. Redkeje ga uporabljamo za spiranje in grgranje pri vnetjih sluznic ust in žrela ali kot obkladke pri vnetnih spremembah kože. Zaradi protivnetnega in antiseptičnega učinka ga v ljudskem zdravilstvu uporabljajo tudi za celjenje manjših ran- nanje polagajo strte liste, njihov sok pa zmanjša tudi otekline in srbenje pri pikih žuželk.
Podobno kot ozkolistni lahko uporabljamo tudi srednji in veliki trpotec, sta pa nekoliko manj učinkovita.
Neželeni učinki: Niso znani.
Nosečnicam uporabo odsvetujemo.

Ripeča zlatica (Ranunculus acris) STRUPENA!
Uradna medicina za zdravljenje ne uporablja nobene vrste zlatic. Sveže rastline so strupene. Na koži povzročajo vnetja in mehurje, če jih zaužijemo, pa opekline v ustih, bruhanje, bolečine v želodcu, vnetja prebavil, driske ter huda vnetja ledvic. Strupene snovi pri sušenju razpadejo. 

Navadno korenje (Daucus carota)
Uporabni del rastline je koren – ta je pri obliki, ki jo najdemo v naravi, bel do bledorumen in tanek, pri gojenih oblikah pa oranžen in debelejši. Korenje lahko zaradi visoke vsebnosti pektina uporabljamo pri driskah. Poleg tega vsebuje veliko vitaminov in mineralov, zato je njegovo uživanje zelo priporočljivo pri motnjah hranjenja pri dojenčkih in otrocih. Gojene oblike imajo veliko ß-karotena, ki se v telesu pretvori v vitamin A, ta pa je izredno pomemben za dober vid.  Zdravilni so tudi majhni korenjevi plodovi, ki zaradi velike vsebnosti mineralov, predvsem kalija, pospešujejo izločanje seča.
Neželeni učinki: Niso znani.

Rastlinske vrste:

2 - Točka 2

Navadna trdoleska (Euonymus europaea)   STRUPENA!
Uradna in ljudska medicina je danes ne uporabljata več. V preteklosti so jo uporabljali kot sredstvo za izločanje seča, zunanje pa proti pršicam in ušem.
V vseh delih rastline so snovi, ki močno delujejo na srce, semena pa vsebujejo alkaloide. Zanimivi plodovi (rožnato rdeča zunanjost plodu in oranžen semenski ovoj) so za otroke izredno zanimivi in spadajo med pogoste vzroke zastrupitev.
Po zaužitju le nekaj plodov pride po več urah do močne slabosti, bruhanja, driske, vročine, motenj krvnega obtoka, krčev, težkega dihanja in ohromelosti. Posebno močno so prizadeta jetra in ledvice. Pri otrocih lahko že 1 ali 2 plodova povzročita opisane težave.

Navadni šipek  (Rosa canina)
Nabiramo zrele »plodove«, ki so v resnici omesenela cvetišča; uporabljamo lahko njihovo meso, pa tudi male trde svetle oreške, ki vsebujejo seme. Vse skupaj imenujemo birni plod. Čaj pospešuje izločanje seča in deluje rahlo odvajalno. Učinek ni zelo močan, je pa šipek primeren za dolgotrajno uporabo, predvsem za preprečevanje vnetij ledvic in nastanka ledvičnega peska. V druge čajne mešanice ga velikokrat dodajamo za izboljšanje okusa. Zaradi velike vsebnosti vitamina C je primeren za pripravo okusnih marmelad, sokov in vitaminskih napitkov.  Vsebuje tudi veliko pektina, zato ugodno vpliva na prebavila, zlasti pri prebavnih težavah malih otrok.
Neželeni učinki: Jih ni.

Navadni oreh (Juglans regia)
Užitna in slastna so orehova jedrca, za zdravljenje pa uporabljamo predvsem liste. Zaradi učinkovin, ki tvorijo v stiku s kožo in sluznicami tanko zaščitno plast, se uporablja notranje proti driski, zunanje pa pri lažjih kožnih vnetjih. V obliki kopeli ga lahko uporabljamo pri močnem potenju nog in rok. Nezrele plodove lahko narežemo in namočimo v alkoholu, da si tako pripravimo grenčico, ki spodbuja apetit in izločanje prebavnih sokov.
Neželeni učinki: Notranja uporaba lahko pri občutljivih osebah povzroči slabost in bruhanje. 

Šentjanževka  (Hypericum perforatum)
Nadzemni deli rastline vsebujejo več različnih učinkovin, ki skupaj vplivajo na živčne prenašalce v človeškem telesu. Šentjanževko danes zelo uspešno uporabljamo pri zdravljenju lažjih in srednje hudih depresij. Učinkovitost je primerljiva sinteznim antidepresivom, je pa učinek pri vseh polno izražen šele po dveh tednih terapije. Zunanje uporabljamo šentjanževo olje pri ranah in opeklinah, kjer še ni mehurjev.
Neželeni učinki: Občasno so bile opažene prebavne motnje, nemir, utrujenost, glavobol ali alergijske reakcije. Pri priporočenih odmerkih naj ne bi povzročala preobčutljivosti na svetlobo, kljub temu pa občutljivim ljudem s svetlo kožo med zdravljenjem s šentjanževko odsvetujemo obisk solarijev ali sončenje.
Odsvetujemo uporabo med nosečnostjo in dojenjem. Ne sme se  je uporabljati po presaditvi organov ali pri uživanju zdravil za zdravljenje okužbe z virusom HIV.  Če jemljete zdravila za preprečevanje strjevanja krvi, se o uporabi posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Opozorila: lahko vpliva na delovanje nekaterih drugih zdravil.

Rastlinske vrste:

3 - Točka 3

Zdravilna špajka, baldrijan (Valeriana officinalis agg.)

Snovi, ki jih vsebuje korenina, pomirjajo, lajšajo občutek strahu in vznemirjenosti, umirjajo pa tudi krče. Baldrijan je izredno pomemben fitoterapevtik, katerega uporabljamo kot rahlo pomirjevalo pri živčni razdraženosti in motnjah spanja. Optimalni učinek nastopi po 14 dneh terapije. Velikokrat so posledica živčne razburjenosti tudi težave s srcem, krči v prebavilih ter razni glavoboli, baldrijan nam lahko pomaga tudi v teh primerih.
Neželeni učinki: Kratek čas po zaužitju (1-2 uri) je lahko zmanjšana reakcijska sposobnost. Prizadetim ljudem odsvetujemo vožnjo avtomobila. Ta učinek se v kombinaciji z alkoholom okrepi.
Uporabo odsvetujemo v času nosečnosti in dojenja. Bolje da ga ne uporabljamo skupaj z uspavali in pomirjevali, ki jih dobimo v lekarni na recept, saj lahko stopnjuje njihov učinek. Je pa zelo smiselna uporaba z ostalimi rastlinskimi pomirjevali, kot so hmelj, melisa in pasijonka. Otroci lahko uporabljajo baldrijan v predpisanih količinah le krajši čas. 

Navadna smreka  (Picea abies)
V farmaciji uporabljamo eterično olje, ki ga pridobivamo iz različnih vrst iglavcev- poleg smreke tudi bora, jelke in macesna. Deluje antiseptično in spodbuja izločanje sluzi v bronhijih, zato ga uporabljamo za izkašljevanje pri prehladnih obolenjih. Pripravki za vtiranje v kožo ali kopeli izboljšajo prekrvavitev in so učinkoviti pri revmatičnih bolečinah in nategnjenih mišicah. Zelo razširjeno je nabiranje mladih poganjkov za pripravo čaja ali sirupa.
Neželeni učinki: Pri pravilni uporabi niso znani, pri zelo visokem odmerku ali napačni uporabi pa lahko eterično olje draži kožo in sluznice, krči bronhijev se lahko okrepijo.
Omejitev uporabe za smrekove iglice ni znana, uporabe eteričnega olja pa ne priporočamo pri bronhialni astmi in oslovskem kašlju, kopeli pa ne pri poškodovani koži, povišani telesni temperaturi ali srčnem popuščanju.

Šmarnica  (Convallaria majalis) STRUPENA! ZAVAROVANA RASTLINA!
Nadzemni deli vsebujejo strupene učinkovine, ki močno delujejo na srce- krepijo moč in povečajo hitrost krčenja srčne mišice, nižajo frekvenco utripa in upočasnijo prenos dražljajev. Šmarnica poveča tudi izločanje seča.  Za zdravljenje jo uporabljamo le v obliki standardiziranih pripravkov pri oslabelosti srčne mišice in pri nabiranju vode zaradi oslabelega srca, vedno le pod nadzorom zdravnika!
Šmarnice se ne sme uporabljati pri pomanjkanju kalija in pri uživanju drugih pripravkov s podobnimi učinkovinami.
Strupenost: Ker je rastlina strupena, je nikoli ne uporabljamo sami! Zastrupitve s šmarnico so med najpogosteje obravnavanimi zastrupitvami v Srednji Evropi, verjetno zaradi zamenjave s čemažem. Znaki zastrupitve so slabost, bruhanje, driske, motnje vida in omotica, prevelike količine pa privedejo do srčnega zastoja. 

Rastlinske vrste:

4 - Točka 4

Navadna breza (Betula pendula)

Nabiramo listne popke ali mlado listje. Pospešujejo izločanje seča, zato jih uporabljamo za izpiranje pri bakterijskih vnetjih sečil, pri ledvičnem pesku in za dopolnilno terapijo pri revmatičnih težavah.
Za zdravljenje bakterijskih vnetij sečil je brezov list koristno dopolnilno zdravilo, rabljen samostojno pa je v korist le, če se ve da množina bakterij ni prevelika in njihova kužna narava ne prenevarna.
Pri vseh terapijah izpiranja bodite pozorni, da spijete dovolj tekočine- vsaj 2 litra na dan!
V ljudskem zdravilstvu brezo pogosto uporabljajo tudi pri kroničnih obolenjih kože, kjer pijejo čaj ali čajne mešanice kot kuro, ki jo dopolnijo še z kopelmi iz lubja. Iz breze pridobljen sok in hlapno olje pa dodajajo šamponom in losjonom proti prhljaju.
Neželeni učinki: Niso znani.
Zaradi pomanjkanja podatkov odsvetujemo uporabo med nosečnostjo in dojenjem. Če imate otekline zaradi zmanjšanega delovanja srca ali ledvic, ne smete opravljati terapije izpiranja. 

Črni bezeg (Sambucus nigra)
Cvetovi črnega bezga v čaju pospešujejo potenje ter spodbujajo izločanje bronhialnih žlez, zato so uporabni pri prehladnih obolenjih z vročino. Črni plodovi so bogati z vitamini, zato jih priporočamo v obliki soka ali kaše, posušeni pa podobno kot borovnice delujejo proti driskam.
Neželeni učinki: Pri predpisani uporabi jih ni.
Opozorila: Bolniki s slabim srcem morajo biti previdni pri potilnih kurah. Cvetovi spodbujajo izločanje vode in tudi kalija, zato lahko čezmerna in dolgotrajna uporaba privede do pomanjkanja tega minerala. Zaradi pomanjkanja podatkov ga odsvetujemo nosečnicam in doječim materam.
Nezrelih plodov raje ne uživajmo, ker lahko povzročijo bruhanje.
V času cvetenja pazimo, da ga ne zamenjamo z rahlo strupenim smrdljivim bezgom (Sambucus ebulus) . Le ta ima neprijeten vonj, cvetovi pa značilne temnordeče prašnice. Plodov skoraj ni mogoče zamenjati, saj so pri smrdečem bezgu živordeče barve.

Navadni kopitnik (Asarum europaeum)  STRUPEN!
Korenino so včasih uporabljali za spodbujanje bruhanja, proženje splava in kot nadomestilo za njuhanec. Vsa rastlina vsebuje eterično olje, v katerem so strupene snovi. Če ga zaužijemo, deluje omamno, povzroči bruhanje in drisko, v večjih količinah pa tudi smrt. Poškoduje predvsem ledvice.
Prah kopitnika močno draži na kihanje, na koži pa povzroča vnetja.

Bršljan  (Hedera helix)
Uporabljamo standardizirane pripravke iz listov. Bršljan vsebuje snovi, ki naredijo sluz bolj tekočo, zato olajša izkašljevanje. Poleg tega sprošča krče, deluje protibakterijsko ter zavira vnetja. Uporabljamo ga pri obolenjih dihal, tudi pri hudem kašlju (oslovski kašelj). Izvlečke iz listov uporabljajo tudi v kozmetiki (kreme, losjoni, šamponi in anticelulitni izdelki).
Neželeni učinki: Pri občutljivih osebah lahko pride do slabosti in bruhanja. Stik z svežo rastlino lahko povzroči alergije. 
O uporabi med nosečnostjo in dojenjem se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Strupenost: Nekaj strupenih snovi je v vseh delih rastline, največ pa jih je v jagodah. Uživanje teh povzroči slabost, bruhanje, glavobol in oteženo dihanje.

Rastlinske vrste:

5 - Točka 5

Robida  (Rubus species)

Učinkovine lista robide naredijo na koži in sluznicah tanko zaščitno plast ter tako zaščitijo globlje plasti, posledično se umiri vnetje in zmanjša draženje. Najpogosteje jih uporabljamo pri nespecifični akutni driski ter blagih infekcijah ust in žrela, lahko pa tudi kot kopeli pri kožnih obolenjih. 
Uporabni so listi več vrst robid.
Liste, še posebej fermentirane, pogosto dodajamo drugim čajem za izboljšanje okusa.
Neželeni učinki: Jih ni.

Ozkočeladasta preobjeda (Aconitum lycoctonum)  STRUPENA!

V terapiji so jo uporabljali pri kroničnih bolečinah sklepov, mišic in živcev, posebno pri obolenjih obraznega živca. Že zdravilni odmerki so pogosto povzročali zastrupitve, zato je danes ne uporabljamo več.
Celotna rastlina vsebuje alkaloid akonitin, ki je eden najmočnejših rastlinskih strupov. Znaki zastrupitve se pojavijo že v pol ure: pekoče srbenje v ustih in žrelu se razširi na kožo, spremlja ga močno potenje in mrzlica, glavoboli, hude prebavne motnje, motnje v sečnih organih, motnje sluha in vida, sledi paraliza, koma in smrt zaradi zastoja dihanja ali srca. Reši nas lahko samo pravočasna zdravniška pomoč!
Akonitin prehaja tudi skozi nepoškodovano kožo!
Izoliran akonitin v zelo majhnih odmerkih uporabljamo danes izključno pri obolenjih obraznega živca.


Navadna zlata rozga  (Solidago virgaurea)

Posušeni nadzemni deli rastline predvsem pospešujejo izločanje seča, rahlo preprečujejo krče in delujejo protivnetno. Zelišče uporabljamo pri terapiji izpiranja pri vnetnih obolenjih sečnih izvodil, pri ledvičnih kamnih in pesku ter za preprečevanje teh obolenj. Priporočamo jo tudi kot dodatno zdravljenje pri bakterijskih okužbah sečevodov.
Neželeni učinki: V redkih primerih lahko pride do alergijskih reakcij.
Ne sme se uporabljati pri zastajanju vode v telesu zaradi slabega delovanja srca in ledvic.

Navadni češmin  (Berberis vulgaris)

Uradna medicina ga danes le redko uporablja- iz lubja izolirajo alkaloid berberin, ki ga dodajajo kapljicam za oči proti razdraženosti sluznic in vek. Pripravkov iz lubja raje ne uporabljajmo, saj se z njimi lahko zastrupimo, pri čemer nastopijo omotičnost, bruhanje in driska, veliki odmerki pa lahko povzročijo tudi težave z jetri in žolčem.
Zreli rdeči plodovi, ki jih nabiramo jeseni, pa so skoraj brez alkaloidov in so dober vir vitamina C. Zato jih lahko, podobno kot šipek, pripravimo v obliki marmelad ali osvežilnih pijač. Pospešujejo izločanje seča in pomagajo pri pomanjkanju apetita.
Neželeni učinki: .Pri uporabi plodov niso znani.

Mali zimzelen (Vinca minor)  STRUPEN!

Nadzemni deli vsebujejo več različnih alkaloidov. To rastlino danes uporabljamo le še za izolacijo enega izmed njih- vinkamina. Ta znižuje krvni tlak in deluje pomirjujoče. Hkrati pospešuje sprejem kisika in glukoze v možganih ter izboljšuje prekrvavitev posameznih možganskih predelov. V obliki gotovih zdravil ga uporabljamo pri vseh oblikah slabe prekrvavitve možganov, predvsem pri starejših osebah, vedno pod nadzorom zdravnika.
Uporabo posušene rastline in njenih pripravkov so leta 1987 prepovedali, saj škodljivo vpliva na kri. Čisti vinkamin pa takšnih neželenih učinkov nima.

Rastlinske vrste:

6 - Točka 6

Pokončni srobot (Clematis recta)  STRUPEN!

Sveži nadzemni deli cvetoče rastline pri stiku s kožo povzročijo pordelost, srbečice, otekline in mehurčke. Če ga zaužijemo, močno draži prebavila in ledvice.
Suha rastlina ni strupena.
Medicina se danes le malo zanima zanj, je pa bil pomembnejši v preteklosti, predvsem v ljudskem zdravilstvu, pri zdravljenju trdovratnih kožnih bolezni.

Navadni volčin (Daphne mezereum)   STRUPEN!
Včasih so uporabljali lubje v mazilih za revmatične težave in kronične kožne bolezni, kar pa je večkrat povzročilo težke zastrupitve. Danes ga ne uporabljamo več. 
Strupena je celotna rastlina. Že pri trganju lahko stik z rastlinskim sokom povzroči mehurjasta vnetja kože. Posebno nevarne so vabljivo rdeče jagode, saj jih že 10-12 lahko povzroči smrt. Pri zaužitju pride do hudih okvar ledvic, težkih prebavnih motenj z bruhanjem, bolečimi krči in krvavo drisko, okvar osrednjega živčevja in krvožilja. Smrt nastopi v komi zaradi oviranega dihanja.

Navadna krhlika  (Frangula alnus)
Lubje je zelo učinkovito odvajalo, ki v debelem črevesju zmehča blato. Uporabljamo ga le za kratkotrajno zdravljenje akutnega zaprtja, saj vodi daljša uporaba do izgube mineralov, to pa v upočasnjeno peristaltiko in potrebo po še večjih odmerkih.
Nikoli ne uporabljamo svežega lubja, saj ta močno draži sluznico želodca, lahko pride tudi do bruhanja, črevesnih krčev in krvave driske. S pravilnim skladiščenjem in staranjem se te dražeče snovi pretvorijo v manj dražeče učinkovine.
Neželeni učinki: »Vetrovi« in krči v prebavilih, lahko jih preprečimo s sočasno uporabo janeža, komarčka ali kumine.
Opozorila: Ne priporočamo uporabe daljše od 14 dni.
Nosečnice in otroci je ne smejo uporabljati.
Strupenost: Plodovi so strupeni! Že nekaj jagod lahko povzroči slabost, bruhanje, krče prebavil in krvavo drisko vse do popolnega kolapsa. Tudi sveža, nestarana skorja lahko povzroči podobne zastrupitve, če jo uporabljamo kot odvajalo.

Siva vrba  (Salix eleagnos)
Uporabnih je več vrst vrb. Lubje vsebuje učinkovine, iz katerih po pretvorbi v telesu nastane salicilna kislina, snov podobna tisti v Aspirinu. Znižuje povišano telesno temperaturo ter zmanjša vnetja in bolečine, zato ga uporabljamo pri prehladnih obolenjih, gripi, revmatičnih in drugih bolečinah. Zaradi učinka odvajanja seča je uporaba smiselna tudi pri revmi in putiki. Ker deluje postopoma, je primernejše za zdravljenje kroničnih bolezni kot pa akutnih bolečin.
Neželeni učinki: Pri občutljivih ljudeh lahko nastopijo želodčne težave, koprivnica, alergijski nahod, astma ali bronhitis.
Ne smemo ga uporabljati pri čirih na želodcu in dvanajstniku,  ne pri otrocih mlajših od 12 let, ne pri spastičnem bronhitisu in bronhialnih težavah, ne med nosečnostjo in dojenjem, ne pri motnjah strjevanja krvi ali če uživate zdravila proti strjevanju krvi ter ne skupaj z alkoholom in barbiturati.

Rastlinske vrste:

7 - Točka 7

Jesenski podlesek  (Colchicum autumnale)   STRUPEN!

Vsi deli rastline so močno strupeni, zato same rastline nikakor ne smemo uporabljati. Jo pa v farmacevtski industriji uporabljajo kot surovino za izdelavo zdravil za akutne napade putike ter zdravil za nekatere vrste raka. Zdravljenje ne sme trajati predolgo.
Strupenost: Pri akutni zastrupitvi se prvi znaki, kot so pekoč okus v ustih, žeja in bruhanje, pojavijo šele po 1 dnevu. Sledijo močne driske, poškodbe krvnega obtoka in smrt zaradi paralize dihalnega centra.
Zastrupitve s podleskom so znane. Nevarna je zamenjava s čemažem.

Njivska preslica  (Equisetum arvense)
Poleti nabiramo zelene poganjke in jih posušimo. Vsebuje več snovi, ki pospešujejo izločanje seča, pri tem pa ne prihaja do večjih izgub mineralov. Priporočamo jo pri podplutbah in oteklinah po poškodbah,  za terapijo izpiranja pri bakterijskih in vnetnih boleznih sečil, pri ledvičnem pesku, pa tudi pri revmi in putiki. Običajno jo uporabljamo skupaj z drugimi zelišči v raznih diuretičnih mešanicah. Zunanje jo uporabljamo za oskrbo ran, ki se težko celijo.
Neželeni učinki: Niso znani.
Iz previdnosti ne priporočamo uporabe med nosečnostjo in dojenjem. Pri zaostajanju vode v telesu, ki je posledica slabega delovanja srca ali ledvic, zeli preslice ne uporabljajte.
Opozorilo: Obstaja nevarnost zamenjave s strupeno močvirsko preslico (Equisetum palustre), ki pa je mnogo redkejša.

Srčna moč  (Potentilla erecta)
Korenika srčne moči vsebuje podobne učinkovine kot listi oreha in robide. Notranje jo uporabljamo pri driskah in vnetjih prebavil, vnetja v ustni votlini (na primer afte) in žrelu pa zdravimo z grgranjem ali spiranjem s čajem ali tinkturo. V ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo v obliki kopeli ali oblog tudi pri ozeblinah, lažjih opeklinah, slabo celečih se ranah, pri hemoroidih in srbenju zunanjih spolnih organov. 
Neželeni učinki: Pri občutljivih osebah lahko notranja uporaba povzroči bruhanje in želodčne težave.
Zaradi nezadostnih podatkov odsvetujemo uporabo med nosečnostjo in dojenjem.
Opozorilo: Če traja driska več kot 3-4 dni, je potrebno obiskati zdravnika.

Lipovec  (Tilia cordata)
Enakovredno uporabna sta lipa (Tilia platyphyllos ) in lipovec (Tilia cordata). Uporabljamo posušena socvetja z ovršnimi listi. Je zelo priljubljeno sredstvo pri prehladnih obolenjih, za spodbujanje potenja, blaženje suhega kašlja in zmanjšanje draženja sluznice pri vnetem grlu. Uporabljamo jo tudi kot rahlo pomirjevalo ter za povečanje odpornosti proti infekcijam.
Neželeni učinki: Pri priporočljivi uporabi niso znani.  Vendar pa s pitjem lipovega čaja ne smemo pretiravati, saj spodbuja delovanje srca in pospešuje njegov utrip.
Zaradi nezadostnih podatkov ne priporočamo uporabe  med nosečnostjo in dojenjem.
Potilne kure niso priporočljive za bolnike s šibkim srcem.

Rastlinske vrste:

8 - Točka 8

Pomladanski jeglič  (Primula veris)

Bolj kot cvetovi je učinkovita jegličeva korenina. Zaradi snovi, ki naredijo sluz bolj tekočo, olajša izkašljevanje, zato jo uporabljamo pri obolenjih dihal- bronhitisu, produktivnem kašlju in oslovskem kašlju. Še posebno učinkovita je kombinacija z vrtnim timijanom (Thymus vulgaris), ki ravno tako olajša izkašljevanje, deluje pa tudi antiseptično. Poleg že navedenega čaj iz jegličeve korenine tudi pospešuje odvajanje seča. V ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo pri revmatičnih težavah. Cvetovi delujejo protivnetno in blažijo krče.
Neželeni učinki: Pri predpisani uporabi le redko prihaja do prebavnih motenj.
Odsvetujemo uporabo pri gastritisu in čiru na želodcu ter med nosečnostjo in dojenjem.

Navadni gladež  (Ononis spinosa)
Korenina pospeši odvajanje seča brez draženja ledvic in brez povečanega izločanja mineralov. Uporabljamo jo za izpiranje sečil, predvsem pri vnetjih in sečnem pesku.
Dolgotrajne terapije s poparkom gladeževe korenine niso smiselne, saj njegova učinkovitost z dnevi postopoma izginja . Zato je dobro, da  vmes naredimo večtedenski presledek. 
Neželeni učinki: Niso znani.
Uporabe med nosečnostjo in dojenjem zaradi nezadostnih podatkov ne priporočamo. Pri oteklinah, ki so posledica slabega delovanja srca ali ledvic, terapije izpiranja ne smete izvajati. 
Med vsakim izpiranjem ledvic in sečil moramo popiti zadosti tekočine, da nadomestimo izgubljeno.

Polajeva materina dušica, timijan  (Thymus pulegioides)
Nabiramo cvetoče nadzemne dele rastline, ki aromatično dišijo. Delovanje je enako kot pri vrtnem timijanu (Thymus vulgaris), le blažje. Učinkovine so pri obeh podobne, le vsebnost eteričnega olja je pri polajevi materini dušici manjša, njegova sestava pa bolj spremenljiva. Cenjen je predvsem v ljudski medicini. Deluje protimikrobno, lajša krče in pospešuje izločanje bronhialne sluzi, zato ga uporabljamo pri kašlju in vnetjih zgornjih dihalnih poti. Zaradi grenkih snovi spodbuja apetit, je pa tudi dobra pomoč pri želodčnih motnjah ter driskah, ker zavira rast škodljivih bakterij in blaži krče. Lahko ga uporabljamo v kopelih za izboljšanje prekrvavitve.
Neželeni učinki: Niso znani, rastlina je primerna za široko uporabo.
Iz previdnosti odsvetujemo uporabo med nosečnostjo in dojenjem. Kopeli s timijanom niso priporočljive pri poškodovani ali vneti koži, vročini, srčnem popuščanju ali povišanem krvnem tlaku.

Hermelika  (Sedum maximum)        ZAVAROVANA RASTLINA!
V preteklosti je bila zelo priljubljeno zelišče. Njene sveže mesnate liste so olupili in jih uspešno uporabljali za celjenje ran. Danes pa sveže rane s hermelikinimi listi zdravimo le v primerih, ko zdravniška pomoč ni dosegljiva.  Listi vsebujejo pekoče snovi. Če iz njih iztisnemo sok in z njim namažemo kožo, lahko ta močno pordi ter skeli in peče. Če pride v usta ali želodec, povzroči hude pekoče bolečine v prebavilih ter bljuvanje in hudo drisko.
Neželeni učinki: Draženje kože in prebavne motnje.

Rastlinske vrste:

9 - Točka 9

Črna detelja  (Trifolium pratense)

Nadzemne dele rastline farmacevtska industrija uporablja za izolacijo fitoestrogenov. To so snovi, ki delujejo podobno kot ženski spolni hormoni (estrogeni). Pripravke na osnovi izvlečkov črne detelje že nekaj časa uporabljamo za lajšanje težav v meni ali za preprečevanje ženskih starostnih obolenj, povezanih s hormonskim neravnovesjem, na primer osteoporoze.
Neželeni učinki: Ni mogoče izključiti rasti nekaterih vrst hormonsko odvisnih tumorjev (rak na prsih ali maternici). V zelo redkih primerih izzove alergijske reakcije.
Pri estrogensko odvisnem raku (rak na prsih ali maternici) uživanje pripravkov iz črne detelje ni priporočljivo. Če uživate hormonske pripravke, se o uporabi posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Velika kopriva  (Urtica dioica)
Je zelo pogosto uporabljana zdravilna rastlina. Listi povečajo izločanje seča in delujejo protivnetno, zato jih uporabljamo pri vnetjih sečil, za preprečevanje nastanka in zdravljenje ledvičnih kamnov ter pri revmatičnih obolenjih. Zunanje jih uporabljamo v lasnih vodicah proti prhljaju in mastnim lasem, sveže iztisnjen sok pa je priljubljen za pomladanske kure, ki pospešijo presnovo ter telo očistijo odpadnih snovi. Mlade liste lahko uživamo kot solato ali kot kuhano zelenjavo. Uporaba korenine je zelo učinkovita pri težavah zaradi benigno povečane prostate.
Neželeni učinki: Zelo redko nastopijo rahle želodčne ali črevesne težave. Lahko povzroči alergijske reakcije na koži.
Ne priporočamo uporabe med nosečnostjo in dojenjem. Pri oteklinah (edemih) zaradi slabega delovanja srca ali ledvic terapija izpiranja ni primerna.

Krvavi mlečnik  (Chelidonium majus)
Je rahlo strupena rastlina, zato jo notranje uporabljamo le v obliki gotovih standardiziranih pripravkov ter pod nadzorom zdravnika. Cela rastlina vsebuje več kot 30 močno delujočih alkaloidov. Najpogosteje uporabljamo nadzemne dele, saj je v korenini več snovi, ki lahko poškodujejo jetra. Deluje rahlo pomirjevalno, blaži krče in pospešuje nastanek žolča, zato jo uporabljamo pri bolečinah in blagih krčih v zgornjem delu prebavnega trakta, manjših motnjah v izločanju žolča ter pri napenjanju in »vetrovih«. V ljudski medicini zelo znana je uporaba oranžnega soka za odstranjevanje bradavic.
Neželeni učinki: Lažje želodčne težave, v redkih primerih vnetja jeter ter povišanje števila jetrnih encimov in koncentracije bilirubina- znaki zlatenice. Ti pojavi povsem izginejo ko zdravilo prenehamo uživati. 
Uporabe ne priporočamo pri zapori žolčevodov in prebolelih ali obstoječih boleznih jeter, ne med nosečnostjo in dojenjem ter ne otrokom, mlajših od 12 let.
Opozorila: Jedek oranžen sok ne sme priti v stik z očmi!

Enovrati glog  (Crataegus monogyna)
Uporabljamo lahko plodove, še pogostejša pa je uporaba listov in cvetov. Glog preprečuje aritmije, širi srčne žile, znižuje vsebnost holesterola in trigliceridov, znižuje povišan krvni tlak, poveča srčno aktivnost in deluje antioksidativno. Kot preventivo ga lahko uporabljamo za preprečevanje oziroma upočasnitev nastanka srčno-žilnih bolezni, kot terapijo pa pri začetnem zmanjšanju srčne aktivnosti, motnjah v prekrvavitvi srca (angina pektoris), blagih motnjah v ritmu srca ter za uravnavanje povišanega krvnega tlaka.
Neželeni učinki: Tudi pri daljši uporabi niso znani.
Opozorilo: Če za zdravljenje srca uporabljamo pripravke iz škrlatnega naprstca ali šmarnice, je kombinacija z glogom smiselna, saj izniči nekatere njihove neželene učinke. Ker pa tudi okrepi njihovo delovanje, moramo biti pazljivi pri odmerjanju.  
Odsvetujemo uporabo med nosečnostjo in dojenjem.
Glede na naravo zdravljenja priporočamo kontrolo pri zdravniku specialistu pred uporabo ter redne kontrole pri daljši uporabi.

Rastlinske vrste:

10 - Točka 10

Navadna kislica  (Rumex acetosa)

Nadzemni deli rastline vsebujejo snovi, ki pomagajo pri vnetjih nosne sluznice, sinusov in pljuč. Poveča se tudi izločanje seča in tvorba sluzi.
Okusne sveže mlade kislice lahko uporabljamo v juhah ali solatah.
Neželeni učinki: Poškodbe ledvic so verjetne le pri zaužitju velike količine kislice, predvsem pri otrocih. V večjih količinah lahko povzroči tudi drisko in bruhanje.
Zaradi visoke vsebnosti oksalne kisline jo odsvetujemo ljudem z ledvičnimi težavami ter ljudem, ki bolehajo za putiko ali revmo.

Navadni rman  (Achillea millefolium agg.)
Uporabljamo cvetoče poganjke. Čaj in tinktura iz rmana izboljšajo apetit, pospešijo izločanje prebavnih sokov, zmanjšajo napenjanje in »vetrove«, sproščajo krče gladkih mišic in zavirajo vnetja. Zato rman uporabljamo pri izgubi teka in prebavnih motnjah, krčih želodca in črevesja pa tudi pri težavah z bolečo menstruacijo. Deluje tudi blago pomirjevalno in uspavalno. Zunanje ga uporabljamo pri vnetnih kožnih obolenjih, za celjenje ran ter za kopeli pri obolenjih podtrebušja pri ženskah. 
Njegovo eterično olje vsebuje isto snov kot eterično olje kamilice, zato je tudi delovanje teh dveh zdravilnih rastlin podobno.
Neželeni učinki: Pri občutljivih ljudeh lahko stik z rastlino povzroči vnetje kože z rdečino, mehurji in srbenjem.
Ne sme se uporabljati pri alergiji na rastline iz družine nebinovk (košarnic).
Nosečnicam uporabo odsvetujemo.

Navadni regrat  (Taraxacum officinale agg.)
Uporabljamo lahko liste in korenino. Regrat pospešuje izločanje prebavnih sokov, stimulira jetrno presnovo in poveča izločanje seča, zato se uporablja za spodbujanje apetita in prebave ter za spiranje sečnih izvodil pri vnetjih in nastajanju ledvičnih kamnov. Pomagal naj bi tudi pri revmatičnih težavah.
Sveže mlade liste lahko spomladi uporabljamo za čistilno kuro, korenine pa pražene služijo kot kavni nadomestek- cikorija.
Neželeni učinki: Občasno se lahko pojavijo prebavne motnje ali alergijske reakcije. 
Ne sme se uporabljati pri znani alergiji na rastline iz družine nebinovk (košarnic), ne med nosečnostjo in dojenjem in ne pri zapori žolčevodov in črevesja. Pri žolčnih kamnih se o uporabi posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Opozorilo: Mlečni sok lahko povzroči zastrupitve pri otrocih, če ga sesajo iz cvetnih stebelc.  

Navadni potrošnik  (Cichorium intybus)
Uporabni deli rastline so listi, še bolj pa korenina. Delovanje in uporaba je podobno kot pri regratu- pospešuje apetit, izločanje želodčnih in črevesnih prebavnih žlez ter izboljšuje delovanje jeter, žolčnika in ledvic. Zato ga uporabljamo kot grenko vzpodbujevalo, ki pomaga pri pomanjkanju apetita ter prebavnih težavah. Iz korenin s praženjem izdelujejo kavni nadomestek cikorijo.
Neželeni učinki: V redkih primerih lahko pride do alergijskih kožnih reakcij.
Ne uporabljajte ga pri znani alergiji na rastline iz družine nebinovk (košarnic), pri težavah z žolčnimi kamni pa ga lahko uživate le po posvetovanju z zdravnikom.

Rastlinske vrste:

Rastlinske vrste

ČRNA DETELJA

ČRNA DETELJA (Trifolium pratense L.)

Družina: metuljnice (Fabaceae)

Opis: 15-50 cm visoka rastlina. Steblo pokončno ali kipeče, nekoliko razvejano, prileglodlakavao, redkeje golo. Listi pecljati, trojnati, segmenti jajčasti ali eliptični, zaokroženi, po robu fino nazobčani, sedeči, pogosto s svetlo liso. Prilisti jajčasti, podaljšani v konico. Cvetovi škrlatni, sedeči ali kratkopecljati, združeni v glavičasta, sedeča socvetja, ki jih obdaja podporni list. Čaša raztreseno dlakava, 10-žilna, roglji črtalasti, eden daljši od drugih.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

ČRNI BEZEG

ČRNI BEZEG (Sambucus nigra L.)

Družina: bezgovke (Sambucaceae)

Opis: od 2 do 7 m visok grm. Steblo močno razraslo. Mladi poganjki zeleni, veje z belim strženom, pokrite s številnimi lenticelami (zračne odprtinice). Listi pernatodeljeni, dolgopecljati, nasprotno nameščeni, segmenti suličasti, po robu nazobčani, neprijetno vonjavi. Cvetovi beli, dišeči, združeni v mnogocvetna, češuljasta do pakobulasta, pladnjasto razprostrta socvetja. Plod črn, koščičast, mesnat.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

ENOVRATI GLOG

ENOVRATI GLOG (Crataegus monogyna Jacq.)

Družina: rožnice (Rosaceae)

Opis: do 6 m visoko, razvejano nizko drevo ali grm. Listi globoko krpati do deljeni, bleščeče temnozeleni, krpe suličaste, celorobe ali le v zgornji polovici nazobčane. Prilisti cvetočih poganjkov celorobi, kvečjemu po robu z redkimi zobci. Cvetovi beli, 5-števni, z izrazitim vonjem. Vrat navadno 1, redkeje 2, prašniki številni. Plod bleščeče rdeč.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

LIPOVEC

LIPOVEC (Tilia cordata Mill.)

Družina: lipovke (Tiliaceae)

Opis: do 25 m visoko drevo. Skorja nekoliko izbrazdana, temna. Mladi poganjki sprva puhasti, kasneje ogolijo. Listi pecljati, srčasti, nekoliko asimetrični, po robu nazobčani, zgoraj temnozeleni, goli, spodaj med žilnimi koti rjavkasto puhasti. Cvetni peclji goli. Socvetja pakobulasta, redkocvetna, s kožnatim podpornim listom, cvetovi dišeči. Plod (orešek) okrogel, krhek, z 2-3 vzdolžnimi rebri, gol.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

MATERINA DUŠICA

MATERINA DUŠICA Thymus sp. – zelišče

Družina: ustnatice (Lamiaceae)

Opis: zraste od 20 – 50 cm visoko. Cvetovi združeni v glavičasta socvetja, venec škrlaten, 3 - 6 cm velik. Cveti od junija do oktobra. Steblo pokončno ali kipeče, četverorobo, porobovih dlakavo.Listi ovalni, goli.

Habitat: pusti travniki, prisojni gozdni robovi.

Posebnosti: najpomembnejši proizvod je eterično olje, ki vsebuje timol. Uporablja se pri vnetjih dihal, saj topi sluz, poleg tega pa tudi za razkuževanje in kopeli.

NAVADNA BREZA

NAVADNA BREZA (Betula pendula Roth)

Družina: brezovke (Betulaceae)

Opis: do 25 m visoko drevo. Deblo z belkastim lubjem, ki se lušči v vodoravnih pasovih. Stranske vejice lomljive, previsne, mlade veje navadno gole, redkeje puhaste. Listi  rombasti do trikotni, po robu ostro dvojno nazobčani, navadno goli. Moški in ženski cvetovi v visečih mačicah.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

NAVADNA KISLICA

NAVADNA KISLICA (Rumex acetosa L.)

Družina: dresnovke (Polygonaceae)

Opis: 30-50 cm velika rastlina s kratko, razraslo koreniko. Steblo pokončno, razvejano, robato. Pritlični listi puščičasti, dolgopecljati, stranski krpi vzporedni z listnim pecljem, vrhnji stebelni listi sedeči, obdajajo steblo, pri dnu z listno škornjico, ki ima nacepljen rob. Socvetja v enostavnem latu, stranske vejice nerazrasle, pokončne, perigon rdečkast. Valve (notranji perigonovi listi) celorobe, jajčaste, svetle, kvečjemu 1 z drobnim žuljem.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

NAVADNA KRČNICA, ŠENTJANŽEVKA

NAVADNA KRČNICA, ŠENTJANŽEVKA (Hypericum perforatum L.)

Družina: krčničevke (Hypericaceae)

Opis: 15-80 cm visoka rastlina. Steblo pokončno, razraslo, golo, v glavnem dvorobo. Listi suličasti do črtalasti, nasprotno nameščeni, sedeči, goli, prosojno pikčasti. Cvetovi rumeni, veliki 13-15 mm, združeni v ovršna in stranska socvetja. Venčni listi po spodnji strani prosojno pikčasti, zmečkani pordečijo. Čašni listi priostreni, črtalasti, celorobi, le s posamičnimi žlezami.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

NAVADNA KRHLIKA

NAVADNA KRHLIKA (Frangula alnus Mill.)

Družina: krhlikovke (Rhamnaceae)

Opis: 2-4 m visok grm ali nizko drevo. Veje navadno porasle s svetlimi lenticelami (zračne luknjice). Listi pecljati, ovalni, koničasti, celorobi, z izrazitimi žilami. Cvetovi po 1-4 skupaj v zalistjih, belkasti, 5- števni. Plod koščičast, sprva zelen, kasneje rdeč, nato črnomoder, bleščeč.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

NAVADNA ROBIDA

NAVADNA ROBIDA (Rubus fruticosus agg.)

Družina: rožnice (Rosaceae)

Opis: skupina navadne robide obsega več 100 znanih »malih vrst«, ki so med seboj podobne in težko določljive. V splošnem velja, da so rastline do 3m velike, grmičasto razrasle z okroglimi ali robatimi plezajočimi poganjki, ki so posejani z različnimi trni, bodicami in pecljatimi žlezami, dlakavi ali goli. Listi so dolgopecljati, dlanasto deljeni v 3-7, navadno pa v 5 jajčastih, nazobčanih segmentov. Cvetovi so beli, rožnati ali rožnatobeli, dehteči, združeni v mnogocvetna, ovršna, latasta do grozdasta socvetja. Plodovi sočni, črnomodri.

Ocena ogroženosti: nekatere »male vrste« so lokalni endemiti, sicer pa niso ogrožene.

NAVADNA SMREKA

NAVADNA SMREKA – Picea abies (L.) Karsten – drevo

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 50 m visoko in okoli 3 m široko drevo z luskasto rdečerjavo skorjo. Temnozelene iglice do 3 cm dolge, bodeče, ošiljene, nameščene okrog in okrog vej, odpadejo po 5 – 12 letih. Cveti maja ali junija na 3 do 4 leta. Vetrocvetka. Zreli storži povešeni, rjavi, 10 – 16 cm dolgi, 3 – 4 cm debeli, oleseneli. Odpadejo v celoti.

Habitat: sveža do vlažna, ilovnata do peščena tla. Mešani do čisti smrekovi gozdovi.

Posebnosti: razmeroma hitro raste; znana do 500 let stara drevesa.

NAVADNA TRDOLESKA

NAVADNA TRDOLESKA (Euonymus europaea L.)

Družina: trdoleskovke (Celastraceae)

Opis: 1-3 m visok grm, redkeje nizko drevo. Mlade veje zelene, topo 4-robe, pogosto krilate. Listi jajčasto suličasti, po robu fino nazobčani, enostavni, pecljati. Cvetovi zeleni, 4-števni, zvezdasti, na dolgih pecljih, združeni v večcvetna, zalistna socvetja. Plod rdeč, 3- do 5-loputast z oranžnimi semeni.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

NAVADNI BRŠLJAN

NAVADNI BRŠLJAN (Hedera helix L.)

Družina: bršljanovke (Araliaceae)

Opis: do 20 m velika ovijalka. Steblo olesenelo, vzpenjavo, pri starejših primerkih tudi nad 20 cm debelo, gosto poraslo s prisesnimi koreninicami. Listi zimzeleni, usnjati, dolgopecljati, rombasti, jajčasti ali 3- do 5-krpi. Cvetovi 5-števni, neznatni, rumenkastozeleni, združeni v polobla, kobulasta socvetja. Plod je črna jagoda.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNI GLADEŽ

NAVADNI GLADEŽ (Ononis spinosa L.)

Družina: metuljnice (Fabaceae)

Opis: od 30 do 60 cm visoka rastlina. Steblo pokončno, žlezastodlakavo, v prerezu okroglo, poraslo z močnimi, ostrimi trni. Listi pecljati, trojnati, segmenti eliptični do črtalastosuličasti, po robu grobo nazobčani, osrednji segment pecljat. Cvetovi rožnati, v zalistjih, 1-1,5 cm veliki. Čaša žlezastodlakava. Plod (strok) okrogel, s kljuncem, dlakav, daljši od čaše.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNI KOPITNIK

NAVADNI KOPITNIKAsarum europaeum L. – zelišče

Družina: podraščevke (Aristolochiaceae)

Opis: zraste od 5 – 10 cm. Cvetovi kimasti, posamični. Cvetno odevalo cevasto 1 – 1,5 cm v premeru, na robu s 3 krpami, ki so na zunanji strani rjavkaste, na notranji strani škrlatne. Cveti od marca do maja. Steblo plazeče se. Listi dolgopecljati, ledvičasti do okroglasti, zgoraj bleščeči.

Habitat: listnati in iglasti gozdovi, gozdni logi, grmovje.

Posebnosti: listi imajo vonj po popru. Samooprašitev je v kopitnikovih skritih cvetovih običajen in nujen pojav.

NAVADNI REGRAT

NAVADNI REGRAT (Taraxacum officinale L.)

Družina: radičevke (Cichoriaceae)

Opis: gre za zahteven takson s številnimi »malimi vrstami«. Navadno do 70 cm visoka rastlina s pritlično listno rozeto in močno koreniko. Steblo pokončno, neolistano, golo do prileglo gostodlakavo, votlo, z mlečkom. Listi pernato deljeni do globoko nazobčani, goli ali kratkodlakavi, listni segmenti trikotni, celorobi. Koški (socvetja) posamični, veliki, rumeni, dehteči. Zunanji ovojkovi listi črtalasti. Kodeljica (ostanki čaše) bela, peresasta. Rožka (plod) rjava, z dolgim kljuncem.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNI RMAN

NAVADNI RMAN (Achillea millefolium L.)

Družina: nebinovke (Asteraceae)

Opis: od 20 do 70 cm visoka rastlina. Steblo pokončno, z dolgimi pritlikami, golo ali dlakavo, bolj ali manj enostavno. Pritlični listi dolgopecljati, 2- do 3-krat pernato deljeni, dlakavi ali goli, roglji črtalasti, koničasti, stebelni listi navadno sedeči, do 2-krat pernato deljeni, roglji nameščeni v ravnini ali tridimenzionalni. Koški v pakobulastih, dežnikastih socvetjih. Jezičasti cvetovi beli (tudi rožnati), po robu nazobčani, cevasti rjavkasti do rumenkasti. Ovojkovi listi goli ali dlakavi.

Ocena ogroženosti: vrsta vsebuje veliko »malih vrst«, ki so lokalno lahko tudi precej redke in ogoržene.

NAVADNI ŠIPEK

NAVADNI ŠIPEK (Rosa canina L.)

Družina: rožnice (Rosaceae)

Opis: do 3 m velik grm. Steblo pokončno, redkeje vzpenjavo, razraslo, golo, poraslo z bolj ali manj enakimi, srpastimi trni. Listi pernato deljeni v 5 ali 7 jajčastih, nazobčanih, golih segmentov. Cvetovi bledo rožnati, rahlo dehteči. Cvetni peclji goli, 1-2 cm dolgi. Čašni listi pernato deljeni, po cvetenju uvihani nazaj. Plod hruškast, rdeč, odprtina na plodu manj kot 1 mm široka.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNI VOLČIN

NAVADNI VOLČINDaphne mezereum L. – grm

Družina: volčinovke (Thymelaeaceae)

Opis: do 1,5 m visok skromno zrasel grm s sivorjavim lubjem. Listi spiralasto nameščeni, podolgovato suličasti, 4 - 8 cm dolgi, pojavijo se po cvetenju na koncu poganjkov. Cvetovi rožnati, 5 – 10 mm dolgi, četveroštevni, dvospolni. Cveti od februarja do aprila. Žužkocvetka. Koščičasti plodovi bleščeče rdeči, kroglasti, do 8 mm veliki. Dozorijo avgusta, raznašajo jih ptice.

Habitat: listnati in mešani gozdovi, apnenčasta tla.

Posebnosti: vsi deli rastline zelo strupeni.

NAVADNI ZIMZELEN

NAVADNI ZIMZELEN (Vinca minor L.)

Družina: pasjestrupovke (Apocynaceae)

Opis: 15-20 cm velika rastlina. Steblo plazeče, močno razraslo, na kolencih se ukoreninja, pri dnu olesenelo, golo. Listi kratkopecljati, podolgovato suličasti, nasprotno nameščeni, usnjati, goli. Cvetovi posamični, modrovijoličasti, redkeje beli, 2,5-3 cm široki, 5-števni. Čašni roglji goli, 3-4 mm dolgi, ozkotrikotni.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNO KORENJE

NAVADNO KORENJE (Daucus carota L.)

Družina: kobulnice (Apiaceae)

Opis: 20-100 cm visoka rastlina. Steblo pokončno, nekoliko robato, štrlečedlakavo. Listi 2- do 3-krat pernato deljeni ali trojnati, segmenti zadnjega reda črtalasti do suličasti, dlakavi. Socvetja kobulasta, na vrhu ploska. Cvetovi beli, redkeje rožnati, osrednji cvet navadno temnordeč. Ogrinjalo sestavljajo pernato deljeni lističi, ki so pogosto daljši od kobula. Plodovi ščetinasti, 2-4 mm dolgi.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

NJIVSKA PRESLICA

NJIVSKA PRESLICA (Equisetum arvense L.)

Družina: presličevke (Equisetaceae)

Opis: rastlina z rjavimi »plodnimi« stebli in zelenimi jalovimi stebli. Jalova stebla zelena, do 50 cm visoka, votla. Stranske vejice na jalovih steblih nameščene v vretencih, pokončne do štrleče, robate, raskave, polne. Plodna stebla enostavna, brez stranskih vejic, s 4-6 temnorjavimi listnimi nožnicami. Trosni klaski ozkovaljasti, na vrhu plodnega stebla.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

ORJAŠKA ZLATA ROZGA

ORJAŠKA ZLATA ROZGA (Solidago gigantea L.)

Družina: nebinovke (Asteraceae)

Opis: 50-200 cm velika rastlina. Steblo pokončno, enostavno, golo, le tik pod socvetjem redkodlakavo. Listi sedeči ali kratkopecljati, ozkosuličasti, po robu grobo nazobčani. Koški (socvetja) v gostih, latastih, piramidasto razraslih socvetjih, ki so pogosto lokasto upognjena, 4-8 mm veliki. Cvetovi zlatorumeni. Ovojkovi listi suličasti, krajši od jezičastih cvetov.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

OZKOLISTNI TRPOTEC

OZKOLISTNI TRPOTEC (Plantago lanceolata L.)

Družina: trpotčevke (Plantaginaceae)

Opis: 30-50 cm velika rastlina. Steblo pokončno, s pritlično listno rozeto, robato, navadno s 5 brazdami. Listi črtalasti do ozkosuličasti, zoženi v pecelj, do 30 cm dolgi, pokončni, kratkodlakavi. Socvetje zgoščeno, klasasto, redkeje glavičasto, venec rjavkast, prašnice bele, daljše od cvetov.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

PODLESNI TRPOTEC

PODLESNI TRPOTEC (Plantago holosteum Scop.)

Družina: trpotčevke (Plantaginaceae)

Opis: rastlina visoka do 30 cm, pokončna do kipeča. Steblo pokončno, pogosto proti vrhu upognjeno in rdečkasto, raztreseno srhkodlakavo. Listi v pritlični rozeti, spiralasto nameščeni, ozkočrtalasti, z razločnim gredljem, 1- žilnati, celorobi. Cvetovi združeni v vrhnje klasasto socvetje, 4- števni. Prašniki rumeni, razločno štrlijo iz venčne cevi, ki je po zunanji strani kratkodlakava.

Ogroženost: ni ogrožen.

POKONČNI SROBOT

POKONČNI SROBOTClematis recta L. – zelišče

Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)

Opis: ima pokončno zelnato steblo (ni ovijalka). Zelo lahko ga bo prepoznati po značilnih cvetovih v velikih latastih socvetjih. Tako kot drugi sroboti ima tudi pokončni cvetove brez čaše, s štirimi cvetnimi listi, nadraslo plodnico in številnimi prašniki. Listi so pernato deljeni, dolgi do 25 cm. Je precej redek.

RIPEČA ZLATICA

RIPEČA ZLATICA (Ranunculus acris L.)

Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)

Opis: 30-90 cm visoka rastlina s kratko, tanko koreniko. Steblo pokončno, proti vrhu razvejano, golo do prileglodlakavo. Listi pecljati, dlanasto deljeni v 3-5 rogljev, ki so nadalje nacepljeni. Cvetovi zlatorumeni, cvetišče golo. Plodovi (oreški) s skoraj ravnim, kratkim kljuncem.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

SIVA VRBA

SIVA VRBA Salix eleagnos Scop. – grm

Družina: vrbovke (Salicaceae)

Opis: grm ali redkeje do 16 m visoko drevo.

Habitat: raste na rečnih in potočnih prodiščih prodnatih nasipih ter na obrežjih in nasipih ob večjih rekah, predvsem na stalno vlažnih in občasno poplavljenih, bazičnih tleh.

SRČNA MOČ

SRČNA MOČ (Potentilla erecta (L.) Raeusch.)

Družina: rožnice (Rosaceae)

Opis: 10-30 cm velika rastlina z debelo, rdečo koreniko. Steblo poleglo do kipeče, razraslo. Pritlični listi pecljati, peternati, segmenti suličasti, nazobčani, s prilisti, ki so podobni listnim krpam, stebelni listi sedeči, trojnati. Cvetovi rumeni, 4-števni.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

SREDNJI TRPOTEC

SREDNJI TRPOTEC (Plantago media L.)

Družina: trpotčevke (Plantaginaceae)

Opis: 20-50 cm velika rastlina. Steblo pokončno, s pritlično listno rozeto. Listi eliptični do jajčastoeliptični, sedeči ali zoženi v kratek, širok pecelj, 9-17 cm veliki, prilegli k tlom, celorobi, kratkodlakavi. Socvetje klasasto podaljšano, 2-6 cm veliko, zgoščeno, vonjavo. Prašnice in prašnične niti bledovijoličaste.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

VELIKA KOPRIVA

VELIKA KOPRIVA (Urtica dioica L.)

Družina: koprivovke (Urticaceae)

Opis: 30-150 cm visoka dvodomna rastlina z dolgimi pritlikami. Steblo kipeče ali pokončno, robato, poraslo z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Listi dolgopecljati, trikotnojajčasti, nad 5 cm veliki, po robu nazobčani, koničasti, s srčastim dnom, porasli s ščetinami in žgalnimi dlakami. Zgornji priliti prosti. Ženski in moški cvetovi združeni v mačicam podobna socvetja, navadno med 7. in 14. internodijem.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.