Loška učna pot

Opis

Loška učna pot je začela nastajati v šolskem letu 2006/2007 v okviru mednarodnega šolskega projekta Comenius na OŠ Ivana Groharjain raziskovalne dejavnosti na Srednji lesarski šoli Škofja Loka.

Vir:

Srednja lesarska šola Škofja Loka

OŠ Ivana Groharja Škofja Loka

Zloženka LUP

Zemljevidi



Opazovalne točke

0 - Start

Osnovna pot je krožna, z začetkom in koncem pri OŠ Ivana Groharja. Pot je speljana mimo Loškega gradu do stolpa na Kranclju. Spustimo se do razgledišča nad Grebenarjem, kjer lahko opazujemo bližnjo in daljno okolico Škofje Loke. Nadaljujemo mimo Marijinega brezna - kraške jame in nunskega vodovoda, ki še danes služi svojemu namenu. Na sedlu Kobila se usmerimo proti razvalinam Starega gradu, od koder se spustimo v Vincarško grapo in se vrnemo na izhodišče.

1 - Lipa (navadna)

Povezava

Rastlinske vrste:

2 - Škofjeloški grad

Loški grad je bil v listinah prvič omenjen leta 1202. Prvotni grad so zgradili freisinški škofje, vendar je bil v potresu 1511 močno poškodovan. Temeljito so ga obnovili, dozidali grajsko kapelo, nov trakt z dvorano in ga s stopniščnimi zgradbami povezali s samostanom. V gradu so domovale uršulinke, v njem je bila dekliška šola, danes pa sta v njem Loški in Poštni muzej. Novembra 2008 so zaključili z obnovo severovzhodnega grajskega stolpa in rekonstrukcijo prvotnega grajskega vhoda. Ob obnovi severovzhodnega stolpa so pod tlakom današnjega stolpa odkrili prvotni okrogli romanski stolp iz 10. stoletja, ki je bil predhodnik današnjega stolpa, kar dokazuje, da je tu stal objekt že vsaj v desetem stoletju, če ne prej, čeprav zgodovina v tem obdobju opisuje le tako imenovani Stari grad. Vir: www.dnevnik.si

Burger.si1

Burger.si 2

Burger.si 3

Povezava

3 - Varujmo ogrožene živali - močerad

4 - Iva

Povezava

Rastlinske vrste:

5 - Hrastov plutač

Povezava

6 - Zgornji stolp na Kranclju

Danes je to razvalina v obliki temeljnega zidu, ki leži na istoimenskem hribu tik nad Škofjeloškim gradom.

Zgrajen je bil pred 12. stoletjem. Je kvadratnega tlorisa, obdajala sta ga jarek in obzidje, saj je imel predvsem obrambno nalogo. Leta 1511 ga je  porušil potres.

Povezava

7 - Gorski (beli) javor

Povezava

Rastlinske vrste:

8 - Dob

Povezava

Rastlinske vrste:

9 - Mokovec

Povezava

10 - Trepetlika

Povezava

Rastlinske vrste:

11 - Krancelj

Nad loškim gradom se dviga 449 m visoka vzpetina, s pobočja katere je zelo lep razgled na Sorško polje, vrhove Karavank in Kamniških Alp, Ratitovec, Lubnik ter Škofjeloško hribovje s Selško in Poljansko dolino.

12 - Kraški pojavi

Hrib med grajskim obzidjem in 449 m visokim Krancljem je iz oligocenskega konglomerata. Na travnikih za gradom se pojavljajo značilni kraški pojavi: Vrtače, kraške jame in brezna z jamsko fauno. V višjih legah sledi konglomeratu ozemlje ploščatih apnencev.

13 - Grebenarjeva domačija

Več kot 100 let stara domačija, poznana po znamenitih Grebenarjevih jaslicah, ki slovijo po raznoliki postavitvi figur, ki so jih domači prinašali domov iz romanj po vsem svetu.

14 - Jesen (veliki)

Povezava

Rastlinske vrste:

15 - Marijino brezno

Marijino brezno je jama za Loškim gradom, poleg Medvedove doline, ki je nastala v konglomeratu. Jama sicer nima pretiranega jamskega okrasja, kot so kapniki in njim podobne tvorbe, lahko pa se pohvali z izredno dvorano iz konglomerata. V skupni dolžini premore okoli 2.000 m rovov in dvoran v treh etažah. Vir: DRP Škofja loka

Povezava

16 - Varujmo ogrožene živali - žaba

Živalske vrste:

  • ZELENA REGA

17 - Bukev

Povezava

Rastlinske vrste:

18 - Dišeča tramovka

Povezava

19 - Brek

Povezava

Rastlinske vrste:

20 - Pravi kostanj

Povezava

Rastlinske vrste:

21 - Nunski vodovod

Napaja se iz studenca pod vasjo Gabrovo. Za potrebe Uršulinskega samostana ga je leta 1901 dala zgraditi prednica Katarina Majhnic. Danes oskrbuje z vodo del Vincarjev, Loški grad in Grebenarjevo domačijo.

22 - Maklen

Povezava

Rastlinske vrste:

23 - Graden

Povezava

Rastlinske vrste:

24 - Enovratni glog

Rastlinske vrste:

25 - Jerebika

Povezava

26 - Rdeči bor

Povezava

Rastlinske vrste:

27 - Varujmo ogrožene rastline - mušnica

28 - Bela jelka

Povezava

Rastlinske vrste:

29 - Macesen

Povezava

Rastlinske vrste:

30 - Varujmo ogrožene živali

31 - Varujmo ogrožene rastline - črničevje

32 - Rdeči dren

Povezava

Rastlinske vrste:

33 - Črni gaber

Povezava

Rastlinske vrste:

34 - Stari grad

S prevala imenovanem Kobila lahko sledite poti desno v gozd, ki vas pripelje do razvalin Starega gradu. Prvotna, do nedavnega najstarejša znana srednjeveška utrdba na loškem ozemlju, je bila prvič omenjena okoli leta 1202, v starih listinah imenovana kot Wildenlack (Divja Loka).

Povezava

35 - Vincarški graben

Krancelj in Vincarški graben sta znana po največ znanih lesnih glivah v ožjem območju Škofje Loke. Več o gobah ...

36 - Smreka

Povezava

Rastlinske vrste:

37 - Beli gaber

Povezava

Rastlinske vrste:

38 - Črna jelša

Povezava

Rastlinske vrste:

39 - Varujmo ogrožene rastline - lisička

40 - Nagnoj

Povezava

Rastlinske vrste:

Rastlinske vrste

ALPSKI NAGNOJ

ALPSKI NAGNOJLaburnum alpinum (Mill.) Presl – grm

Družina: metuljnice (Fabaceae)

Opis: alpski nagnoj je v Sloveniji najbolj razširjena vrsta nagnoja; cveti od maja do julija z rumenimi metuljastimi cvetovi, ki sestavljajo grozdasta socvetja. Listi nagnoja so dlanasto sestavljeni iz treh lističev.

Habitat: od nižin do subalpinskega pasu; v redkih gozdovih, na posekah, med grmovjem po skalovju in pobočjih, v južnih Alpah pa tudi v senčnih bukovih in iglastih gozdovih, predvsem na kamnitih, ne presuhih in rahlo vlažnih tleh; raste na svetlem ali v delni senci; grm ali do 4 m visoko drevo.

BELA JELKA

BELA JELKA (NAVADNA JELKA)Abies alba Mill. – drevo

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 60 m visoko, do 3 m široko drevo z belosivo luskasto skorjo. Iglica sploščene, na vrhu tope ali šibko zaobljene, zgoraj temnozelene, z razločno osrednjo žilo, spodaj z dvema srebrnobelima progama, odpadejo po 8-10 letih. Storži so pokončni, zeleno rjavi, luske pa imajo na vrhu značilen izrastek. Dozoreli storži razpadejo, olesenela osrednja os storža pa lahko še leta ostane na drevesu.

Habitat: mešani gozdovi (zlasti jelovo-bukovi).

Posebnosti: doseže starost do 600 let. Prizadeta zaradi vplivov okolja.

BELI JAVOR

BELI JAVOR (Gorski javor)Acer pseudoplatanus L. – drevo

Družina: javorovke (Aceraceae)

Opis: zraste do 40 metrov, deblo je ravno, pokrito s sivim in sprva gladkim lubjem, ki pri starejših drevesih razpoka na široke luskaste plošče. Krošnja je velika in pravilno oblikovana.

Listi so na dolgih pecljih, nasprotno nameščeni, enostavni, petkrpi z neenakomerno narezanim robom. Zgornja stran je temno zelene barve, spodnja pa je sivkasto zelena in ob listnih žilah dlakava.

Cvetovi so drobni, zeleno rumeni, združeni v grozdasta socvetja. Oplojeni cvetovi se razvijejo v krilata semena s krili nameščenimi v obliki črke V. Plodovi so v socvetjih nameščeni na kratkih pecljih rdečkaste barve, dozoreli pa odpadejo in odjadrajo s pomočjo vetra.

Habitat: najbolje uspeva na zmerno vlažnih apnenčastih tleh z globoko in rodovitno prstjo.

Posebnosti: drevo uporabljajo za pohištvo, saj ima zelo kvaliteten les.

BREK

BREK (Sorbus torminalis (L.) Crantz)

Družina: rožnice (Rosaceae)

Opis: 3-12 m visoko drevo ali grm. Listi pecljati, grobo priostreno 3- do 4-krpi, jajčasti, po robu fino nazobčani, spodaj volnato dlakavi, zgodaj ogolijo. Cvetovi beli, združeni v pakobulasta socvetja, močno vonjavi. Plod valjast do okrogel.

Ocena ogroženosti: verjetno ni ogrožen.

BUKEV

BUKEV (Fagus sylvatica L.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: 24-40 m visoko drevo. Deblo s sivo in gladko skorjo. Listi pecljati, jajčasto suličasti, z valovitim, celim robom, bleščeči ter po robu z dolgimi, prileglimi dlakami. Cvetovi enospolni, moški cvetovi združeni v viseče, kroglaste mačice, ženski cvetovi po 2 skupaj, skoraj sedeči. Zreli plodovi (žir) po 2-3 v skupnem, bodičastem ovoju.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

ČRNA JELŠA

ČRNA JELŠA (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.)

Družina: brezovke (Betulaceae)

Opis: 10 do 25 m visoko drevo. Deblo enostavno, s črnikasto, razbrazdano skorjo. Mlade veje in listi lepljivi. Listi pecljati, narobesrčasti, zaokroženi ali z izrobljenim vrhom, topo nazobčani. Moški cvetovi v visečih mačicah, ženski cvetovi ob zrelosti podobni majhnim storžkom.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

ČRNI GABER

ČRNI GABER (Ostrya carpinifolia Scop.)

Družina: gabrovke (Carpinaceae)

Opis: do 6 m visoko drevo ali grm. Skorja na mladih drevesih gladka, sicer razpokana in temnejša. Listi jajčasti, enostavni, po robu 2-krat fino nazobčani, kratkopecljati, listne žile nekoliko izstopajo. Cvetovi enospolni, pojavijo se po olistanju. Moški cvetovi brezvenčni, združeni v dolge, viseče, gostocvetne mačice. Ženski cvetovi v visečih mačicah. Krovni listi plodov napihnjeni, belkasti do bledorumeni (zato ženska socvetja spominjajo na ženska socvetja hmelja ali majhnim »storžkom«). Plod je orešek.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

DOB

DOB (Quercus robur L.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: do 50 m visoko drevo. Skorja starejših dreves globoko izbrazdana. Listi pecljati, globoko pernato nacepljeni, pri dnu z dvema ušescema, goli, usnjati. Cvetovi enospolni, moški združeni v viseče mačice, ženski cvetovi posamični, zelenkasti. Plodovi (želodi) na skupnem peclju, v skledičastem ovoju.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

ENOVRATI GLOG

ENOVRATI GLOG (Crataegus monogyna Jacq.)

Družina: rožnice (Rosaceae)

Opis: do 6 m visoko, razvejano nizko drevo ali grm. Listi globoko krpati do deljeni, bleščeče temnozeleni, krpe suličaste, celorobe ali le v zgornji polovici nazobčane. Prilisti cvetočih poganjkov celorobi, kvečjemu po robu z redkimi zobci. Cvetovi beli, 5-števni, z izrazitim vonjem. Vrat navadno 1, redkeje 2, prašniki številni. Plod bleščeče rdeč.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

GRADEN

GRADEN (Quercus petraea (Matt.) Lieb.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: 5-30 m visoko drevo. Deblo vitko, plitvo izbrazdano. Listi pecljati, plitvo pernato nacepljeni, v mladosti po spodnji strani puhasti, pri dnu brez ušesc, togi. Cvetovi enospolni, moški združeni v viseče mačice, ženski cvetovi posamični, zelenkasti. Plod (želod) sedeč ali kratkopecljat, v skledičastem ovoju.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

LIPA

LIPA (Tilia platyphyllos Scop.)

Družina: lipovke (Tiliaceae)

Opis: do 40 m visoko drevo. Skorja nekoliko izbrazdana, temna. Listi pecljati, srčasti, nekoliko asimetrični, po robu nazobčani, mehki, po obeh straneh kratkodlakavi in enako zeleni, po spodnji strani v žilnih kotih belo puhasti. Cvetni peclji mehkodlakavi. Socvetja pakobulasta, redkocvetna, s kožnatim podpornim listom, cvetovi dišeči. Plod (orešek) okrogel, trd, s 4-5 vzdolžnimi rebri, dlakav.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

MAKLEN (POLJSKI JAVOR)

MAKLEN (POLJSKI JAVOR) (Acer campestre L.)

Družina: javorovke (Aceraceae)

Opis: do 25 m visoko drevo. Lubje starejših dreves pogosto belkasto. Listi 5- do 7- krpi, dolgopecljati, 4-10 cm široki, listne krpe celorobe, tope. Cvetni peclji puhasti, vsebujejo mleček. Cvetovi združeni v viseča socvetja, zelenkastorumeni, razvijejo se v času olistanja. Plodovi krilati, paroma združeni, med seboj tvorijo iztegnjeni kot (180°).

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNA SMREKA

NAVADNA SMREKA – Picea abies (L.) Karsten – drevo

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 50 m visoko in okoli 3 m široko drevo z luskasto rdečerjavo skorjo. Temnozelene iglice do 3 cm dolge, bodeče, ošiljene, nameščene okrog in okrog vej, odpadejo po 5 – 12 letih. Cveti maja ali junija na 3 do 4 leta. Vetrocvetka. Zreli storži povešeni, rjavi, 10 – 16 cm dolgi, 3 – 4 cm debeli, oleseneli. Odpadejo v celoti.

Habitat: sveža do vlažna, ilovnata do peščena tla. Mešani do čisti smrekovi gozdovi.

Posebnosti: razmeroma hitro raste; znana do 500 let stara drevesa.

NAVADNI GABER

NAVADNI GABER (Carpinus betulus L.)

Družina: gabrovke (Carpinaceae)

Opis: do 25 m visoko drevo, redko grm. Deblo sivkasto, gladko, pogosto z vzdolžnimi brazdami. Listi pecljati, eliptični, okrog 5 cm veliki, po robu nazobčani, z izstopajočimi stranskimi žilami. Cvetovi enospolni, moški cvetovi v mačicah, brez cvetnega odevala, ženski cvetovi združeni v viseče mačice, zelenkasti. Plod je orešek, ki se razvije na 3-krpem plodnem listu.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNI MACESEN

NAVADNI MACESEN (EVROPSKI MACESEN)Larix decidua Mill. – drevo

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 40 m visoko drevo z razbrazdano sivorjavo luskasto skorjo. Svetlozelene iglice mehke, 2-3 cm dolge, jeseni porumenijo in odpadejo. Cveti na 3-5 let, od marca do maja. Storži sprva zeleni; zreli, do 4 cm dolgi porjavijo in olesenijo. Semena izpadejo septembra do novembra, prazni storži ostanejo na drevesu in odpadejo skupaj s posušenimi vejami.

Habitat: rahla glinena in apnenčasta tla. Svetloljuben,

Posebnosti: pri nas edini iglavec, ki pozimi odvrže iglice. Ima zelo cenjen trd les.

PRAVI KOSTANJ

PRAVI KOSTANJ (Castanea sativa Mill.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: do 30 m visoko, razvejano drevo. Deblo gladko, svetlo sivkasto. Listi pecljati, podolgasto suličasti, po robu bodičasto nažagani, do 20 cm dolgi, čvrsti. Cvetovi enospolni, moška socvetja združena v viseče do pokončne, močno vonjave mačice, ženski cvetovi posamični ali po 2-3 skupaj. Plodovi rjavi (kostanj), obdaja jih skupen bodičast ovoj.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

RDEČI BOR

RDEČI BOR (Pinus sylvestris L.)

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 40 m visoko drevo. Steblo z rdečkasto skorjo, krošnja nesorazmerna, razmaknjena. Listi igličasti, po 2 skupaj izraščata iz kratkega poganjka, koničasti, do 6 cm dolgi. Smolni kanali v iglicah nameščeni ob robu iglice. Storži jajčasti. Semena krilata.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

RDEČI DREN

RDEČI DREN (Cornus sanguinea (Schr) K. Richt.)

Družina: drenovke (Cornaceae)

Opis: od 2-5 m visok grm ali nizko drevo. Mlade veje ponavadi vinsko rdeče. Listi jajčasti, nasprotno nameščeni, z izrazitimi žilami, po spodnji strani s prileglimi, dvokrakimi dlakami ali s štrlečimi enostavnimi in dvokrakimi dlakami, kjer daljši krak štrli. Cvetovi beli, združeni v kobulasta, ovršna socvetja, izrazito dehteči, pojavijo se po olistanju, 4- števni. Plod koščičast, črnomoder, okrogel.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

TREPETLIKA

TREPETLIKA (Populus tremula L.)

Družina: vrbovke (Salicaceae)

Opis: do 20 m visoko drevo. Lubje mladih dreves rumenkastorjavo, kasneje potemni. Mladi poganjki skoraj goli. Listi dolgopecljati, skoraj okrogli, po robu valovito, toponazobčani, spodaj svetlejši, goli. Cvetovi enospolni, združeni v viseče mačice. Podporni listi cvetov na vrhu nazobčani, dlakavi.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

VELIKI JESEN

VELIKI JESEN (Fraxinus excelsior L.)

Družina: oljkovke (Oleaceae)

Opis: do 40 m visoko tridomno drevo. Skorja debla vzdolžno izbrazdana, sivorjava. Mlade veje olivno zelene, v prerezu okrogle, raztreseno porasle z lenticelami (zračne špranje). Popki črnikasti. Listi pecljati, pernato deljeni, segmentov 9-13, eliptični do jajčasti, po robu grobo nazobčani (zobci naprej štrleči), sedeči, le spodnji par včasih kratkopecljat. Cvetovi eno- in dvospolni, združeni v obstranska, mnogocvetna socvetja, brez venca. Plodovi so krilati oreški, seme krajše od polovice celotne dolžine plodu.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

VRBA IVA

VRBA IVA (Salix caprea L.)

Družina: vrbovke (Salicaceae)

Opis: do 10 m veliko drevo ali grm. Mlade veje puhaste, kasneje ogolijo. Lubje mladih vej gladko, brez vzdolžnih gub. Listi kratkopecljati, široko eliptični, najširši nad sredino, po spodnji strani svetli, mehkodlakavi, zgoraj goli. Cvetovi enospolni, dehteči, pojavijo se pred olistanjem, združeni v jajčaste mačice. Prašnika 2, prašnične niti pri dnu gole, plodnica srebrnodlakava, brazdi pokončni, prilegli druga k drugi.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

Živalske vrste

ZELENA REGA

ZELENA REGA (Hyla arborea)

Družina: Rege (Hylidae)

Opis: Velikost 3-5,5 cm. Koža je gladka. Zadnje okončine so dolge. Zenica je vodoravna. Na konicah prstov ima zaobljene blazinice za oprijemanje podlage. Telo je običajno živo zeleno. Samec ima rumeno, samica belo grlo. Mrest je v obliki 2-3 cm velikih kupčkov pritrjen na bilke. Najdemo jo na gozdnih obronkih, na travnikih z višjim rastlinjem in mejicah. Je splošno razširjena po vsej Sloveniji.