Gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi

Opis

Pot ima 14 stojišč, kjer je z risbo predstavljenih 56 rastlinskih vrst. Vodi mimo Turnca na Mazijevo stezo, kjer se priključi Westrovi poti, ki vodi po grebenu do vrha Grmade (676 m). Od tam nadaljujete po levi strani ob ograji čez travnik in mimo točke 8 do sedla. Če imate čas in voljo se lahko povzpnete še na Šmarno goro, kjer tik pod vrhom najdete kip in zvonček svetega Antona. Nekdaj so tu zvonili za zdravje prašičev in živine, danes pa je zvonček znan kot zvonček želja. Domačini pravijo, da se bo želja izpolnila, če za vrv potegnemo le enkrat, zvonček pa se oglasi trikrat. Lahko pa s sedla po vozni poti spustite mimo Gorjančeve kapelice. Vraža pravi, da mora vsakdo, ki na Šmarno goro pride prvič, v kapelici na sedlu pustiti križec, ki ga sam izdela iz vejic in cvetlic ob poti. Nadaljujete po vozni poti mimo turškega znamenja. Legenda pravi, da so se v času turških vpadov domačini skrili za obzidje na vrhu Šmarne gore, Turki pa so sklenili, da morajo vrh doseči do poldneva, sicer se bodo obrnili in odšli drugam. Skriti kmetje so slišali za turško odločitev in se rešili tako, da so na vrhu Šmarne gore poldne zvonili pol ure prej. Turki, ki so bili prepričani, da je poldne, so se obrnili na sredini hriba, na tem mestu pa še danes stoji turško znamenje. Prav tako v spomin na tiste čase šmarnogorski zvonovi še danes bijejo poldne pol ure prezgodaj. Na mestu, kjer se vozni poti priključi pot "čez Peske", vidite grob izdanega partizana iz druge svetovne vojne. Tu nadaljujete po poti »čez Peske«, mimo kamnoloma in drč, kjer se pot priključi Kovačevi stezi, po kateri se spustite do podnožja. Po poti vas bodo usmerjale markacije, na zavodu za gozdove Slovenije pa se lahko dogovorite tudi za vodene oglede v skupinah.

Zemljevidi



Opazovalne točke

1 - Nižinski gozd gradna in belega gabra

Rastlinske vrste:

2 - Rastje na melišču

Rastlinske vrste:

3 - Vpliv človeka na gozd

Rastlinske vrste:

4 - Gozd puhastega hrasta in črnega gabra

Rastlinske vrste:

5 - Ekološka meja na grebenu Grmade

Rastlinske vrste:

6 - Grmada (676 m)

Zahodni del Šmarne Gore, ki je 7 metrov višji od vzhodnega, se imenuje Grmada. V času turških vpadov so kot znak za nevarnost na vrhu Grmade kurili kresove.

7 - Predgorski bukov gozd s tevjem

Rastlinske vrste:

8 - Gozdni rob

Rastlinske vrste:

9 - Bukov gozd s kresničevjem

Rastlinske vrste:

10 - Bazofilni borov gozd

Rastlinske vrste:

11 - Opuščeni kamnolom

Rastlinske vrste:

12 - Razvojne stopnje gozda

Rastlinske vrste:

13 - Smrekov gozd na rastišču bukovega gozda

Rastlinske vrste:

14 - Predgorski bukov gozd s trilistno veternico

Rastlinske vrste:

Rastlinske vrste

ALPSKI NAGNOJ

ALPSKI NAGNOJLaburnum alpinum (Mill.) Presl – grm

Družina: metuljnice (Fabaceae)

Opis: alpski nagnoj je v Sloveniji najbolj razširjena vrsta nagnoja; cveti od maja do julija z rumenimi metuljastimi cvetovi, ki sestavljajo grozdasta socvetja. Listi nagnoja so dlanasto sestavljeni iz treh lističev.

Habitat: od nižin do subalpinskega pasu; v redkih gozdovih, na posekah, med grmovjem po skalovju in pobočjih, v južnih Alpah pa tudi v senčnih bukovih in iglastih gozdovih, predvsem na kamnitih, ne presuhih in rahlo vlažnih tleh; raste na svetlem ali v delni senci; grm ali do 4 m visoko drevo.

BELA JELKA

BELA JELKA (NAVADNA JELKA)Abies alba Mill. – drevo

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 60 m visoko, do 3 m široko drevo z belosivo luskasto skorjo. Iglica sploščene, na vrhu tope ali šibko zaobljene, zgoraj temnozelene, z razločno osrednjo žilo, spodaj z dvema srebrnobelima progama, odpadejo po 8-10 letih. Storži so pokončni, zeleno rjavi, luske pa imajo na vrhu značilen izrastek. Dozoreli storži razpadejo, olesenela osrednja os storža pa lahko še leta ostane na drevesu.

Habitat: mešani gozdovi (zlasti jelovo-bukovi).

Posebnosti: doseže starost do 600 let. Prizadeta zaradi vplivov okolja.

BELI JAVOR

BELI JAVOR (Gorski javor)Acer pseudoplatanus L. – drevo

Družina: javorovke (Aceraceae)

Opis: zraste do 40 metrov, deblo je ravno, pokrito s sivim in sprva gladkim lubjem, ki pri starejših drevesih razpoka na široke luskaste plošče. Krošnja je velika in pravilno oblikovana.

Listi so na dolgih pecljih, nasprotno nameščeni, enostavni, petkrpi z neenakomerno narezanim robom. Zgornja stran je temno zelene barve, spodnja pa je sivkasto zelena in ob listnih žilah dlakava.

Cvetovi so drobni, zeleno rumeni, združeni v grozdasta socvetja. Oplojeni cvetovi se razvijejo v krilata semena s krili nameščenimi v obliki črke V. Plodovi so v socvetjih nameščeni na kratkih pecljih rdečkaste barve, dozoreli pa odpadejo in odjadrajo s pomočjo vetra.

Habitat: najbolje uspeva na zmerno vlažnih apnenčastih tleh z globoko in rodovitno prstjo.

Posebnosti: drevo uporabljajo za pohištvo, saj ima zelo kvaliteten les.

BELI NARCIS

BELI NARCISNarcissus poeticus L. – zelišče

Družina: narcisovke (Amaryllidaceae)

Opis: zraste 20 - 40 cm. Listi cvetnega odevala so beli, v cvetovih je privenček rumene barve z rdečim robom. Cveti od aprila do maja. Plodovi so suhi in usnjati. Vse narcise so ob zaužitju za človeka strupene. Najbolj nevaren je beli narcis, ki lahko, če ga je večja količina v zaprtem prostoru, povzroči glavobol in bruhanje.

Posebnosti: ime ima po Narcisu iz starogrške mitologije. Lepi Narcis se je zaljubil v svojo podobo, ki jo je ugledal v globokem vrelcu in se je vrgel vanj. Bogovi so ga spremenili v cvetico, ki nosi njegovo ime. Cvetica ima bledo Narcisovo polt in v sredini rumeno srce v ognjeno rdečem krogu.

BUKEV

BUKEV (Fagus sylvatica L.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: 24-40 m visoko drevo. Deblo s sivo in gladko skorjo. Listi pecljati, jajčasto suličasti, z valovitim, celim robom, bleščeči ter po robu z dolgimi, prileglimi dlakami. Cvetovi enospolni, moški cvetovi združeni v viseče, kroglaste mačice, ženski cvetovi po 2 skupaj, skoraj sedeči. Zreli plodovi (žir) po 2-3 v skupnem, bodičastem ovoju.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

ČEŠNJA

ČEŠNJA (Prunus avium L.)

Družina: rožnice (Rosaceae)

Opis: 15-20 m visoko drevo. Skorja z značilnimi prečnimi pasovi, temna. Listi jajčasto ovalni do podolgovati, pecljati, s koničastim vrhom, po robu fino nazobčani, pri dnu peclja s po dvema žlezama. Cvetovi beli, združeni v navidezna kobulasta socvetja, pecljati. Plodovi sočni, temnordeči, koščičasti.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

ČRNI GABER

ČRNI GABER (Ostrya carpinifolia Scop.)

Družina: gabrovke (Carpinaceae)

Opis: do 6 m visoko drevo ali grm. Skorja na mladih drevesih gladka, sicer razpokana in temnejša. Listi jajčasti, enostavni, po robu 2-krat fino nazobčani, kratkopecljati, listne žile nekoliko izstopajo. Cvetovi enospolni, pojavijo se po olistanju. Moški cvetovi brezvenčni, združeni v dolge, viseče, gostocvetne mačice. Ženski cvetovi v visečih mačicah. Krovni listi plodov napihnjeni, belkasti do bledorumeni (zato ženska socvetja spominjajo na ženska socvetja hmelja ali majhnim »storžkom«). Plod je orešek.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

DEVETEROLISTNA KONOPNICA

DEVETEROLISTNA KONOPNICADentaria enneaphyllos (L.) Crantz – zelišče

Družina: križnice (Brassicaceae)

Opis: je 10–30 cm visoka trajnica, ki se v prsti razrašča z vodoravno plazečo koreniko. Iz nje že zgodaj spomladi požene pokončno golo steblo, na katerem se praviloma razvijejo trije trojnati listi. Nameščeni so v vretencu in imajo nazobčan rob. Njeni bledorumeni cvetovi so okoli 1,5 cm dolgi. Venčni listi se ne razprejo, zato so cvetovi zvonaste oblike. Na vrhu stebla nekaj cvetov oblikuje socvetje, ki je sprva kimasto, kasneje pa pokončno. Cveti od aprila do maja. Plodovi so luski, dolgi 5–7 cm.

Habitat: uspeva v zavetju gozdov, saj ji prijajo senčna rastišča na svežih in hranljivih tleh.

GORSKI JELENOVEC

GORSKI JELENOVEC – Laserpitium siler L. – zelišče

Družina: kobulnice (Apiaceae)

GORSKI SILJ

GORSKI SILJPeucedanum oreoselinum (L.) Moench – zelišče

Družina: kobulnice (Apiaceae)

GRADEN

GRADEN (Quercus petraea (Matt.) Lieb.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: 5-30 m visoko drevo. Deblo vitko, plitvo izbrazdano. Listi pecljati, plitvo pernato nacepljeni, v mladosti po spodnji strani puhasti, pri dnu brez ušesc, togi. Cvetovi enospolni, moški združeni v viseče mačice, ženski cvetovi posamični, zelenkasti. Plod (želod) sedeč ali kratkopecljat, v skledičastem ovoju.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

HOSTNI TELOH

HOSTNI TELOH Helleborus dumetorum Waldst. et Kit. – zelišče

Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)

Opis: zraste 10 - 30 cm. Cvetovi zeleni, 3 - 5 cm veliki. Cveti od februarja do aprila.

Habitat: gozdovi in grmovje na humusnih tleh, kamnita pobočja.

KRANJSKA SELIVKA

KRANJSKA SELIVKA - Grafia golaka (Hacq.) Rchb. – zelišče

Družina: kobulnice (Apiaceae)

Opis: Visoka je od 50 do 100 cm, ima golo, rahlo progasto steblo, ki je pri vrhu razraslo. Liste ima pernato deljene, bleščeče, v obrisu trikotne. Beli cvetovi so v kobulu.

Habitat: raste na kamnitih travnikih in med grmovjem v montanskem pasu v Kamniških in Julijskih Alpah, v Polhograjskem hribovju, na Šmarni gori, na Notranjskem in Kočevskem.

LIPA

LIPA (Tilia platyphyllos Scop.)

Družina: lipovke (Tiliaceae)

Opis: do 40 m visoko drevo. Skorja nekoliko izbrazdana, temna. Listi pecljati, srčasti, nekoliko asimetrični, po robu nazobčani, mehki, po obeh straneh kratkodlakavi in enako zeleni, po spodnji strani v žilnih kotih belo puhasti. Cvetni peclji mehkodlakavi. Socvetja pakobulasta, redkocvetna, s kožnatim podpornim listom, cvetovi dišeči. Plod (orešek) okrogel, trd, s 4-5 vzdolžnimi rebri, dlakav.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

LIPOVEC

LIPOVEC (Tilia cordata Mill.)

Družina: lipovke (Tiliaceae)

Opis: do 25 m visoko drevo. Skorja nekoliko izbrazdana, temna. Mladi poganjki sprva puhasti, kasneje ogolijo. Listi pecljati, srčasti, nekoliko asimetrični, po robu nazobčani, zgoraj temnozeleni, goli, spodaj med žilnimi koti rjavkasto puhasti. Cvetni peclji goli. Socvetja pakobulasta, redkocvetna, s kožnatim podpornim listom, cvetovi dišeči. Plod (orešek) okrogel, krhek, z 2-3 vzdolžnimi rebri, gol.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

MAKLEN (POLJSKI JAVOR)

MAKLEN (POLJSKI JAVOR) (Acer campestre L.)

Družina: javorovke (Aceraceae)

Opis: do 25 m visoko drevo. Lubje starejših dreves pogosto belkasto. Listi 5- do 7- krpi, dolgopecljati, 4-10 cm široki, listne krpe celorobe, tope. Cvetni peclji puhasti, vsebujejo mleček. Cvetovi združeni v viseča socvetja, zelenkastorumeni, razvijejo se v času olistanja. Plodovi krilati, paroma združeni, med seboj tvorijo iztegnjeni kot (180°).

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

MALI JESEN

MALI JESEN – Fraxinus ornus L. – drevo

Družina: oljkovke (Oleaceae)

Opis: je srednje veliko listopadno drevo,  zraste 15-25 m visoko.  Deblo lahko do 1 m premera. Lubje je temno sive barve, gladko tudi pri starih dreves. Listi so nasprotno nameščeni, lihopernato deljeni, 20-30 cm dolgi. Listnih segmentov 5-9, od 5 do 10 cm dolgi.

Habitat: mali jesen je pionirska drevesna vrsta, ki uspeva predvsem na suhih in toplih rastiščih na karbonatni matični podlagi.

MALINJAK

MALINJAK Rubus idaeus L. – zelišče

Družina: rožnice (Rosaceae)

Opis: do 2 m visok grm. Poganjki in listni peclji porasli s številnimi kratkimi bodicami. Listi spiralasto nameščeni, dlanasto deljeni, zgoraj zeleni, goli, spodaj belodlakavi; sestavljeni iz 3 – 5 jajčastih lističev, dolgih do 10 cm, po robu neenakomerno ostro nazobčanih. Cveti maja ali junija, cvetovi beli. Žužkocvetka. Maline so sočni birni plodovi. Vsak je sestavljen iz številnih majhnih koščičastih plodov.

Habitat: gozdni robovi in jase, ob poteh, grmovje.

Posebnosti: s koreninskimi poganjki hitro ustvari goste sestoje. Kot sadni grm tudi gojen.

MALOCVETNA ŠPANSKA DETELJA

MALOCVETNA ŠPANSKA DETELJA - Dorycniurn germanicum (Grernli) Rouy. - zelišče

Družina: metuljnice (Fabaceae)

Opis:  ima do 15 cvetov, ki sestavljajo  glavičasto socvetje veliko okoli 1 cm. Dlačice na listih so prilegle, medtem ko ima mnogocvetna š. detelja štrleče dlačice. Oprašujejo jih predvsem čmrlji in čebele. Listi so dlanasto do dna deljeni na tri lističe.

Posebnosti: detelje veljajo za užitne divje rastline. Za prehrano naj bi bili uporabni sveži mladi listi in kuhane cvetne glavice. Iz posušenih socvetij lahko skuhamo čaj.

Če deteljo izkopljemo iz zemlje pogledamo njene korenine, bomo opazili drobne koreninske gomoljčke. To so mesta, kjer domujejo deteljini simbiontski partnerji, bakterije, ki vežejo zračni dušik v obliko, ki jo lahko uporabi za svoje potrebe. Na ta način detelje (in tudi druge metuljnice) bogatijo tla z dušikom.

MATERINA DUŠICA

MATERINA DUŠICA Thymus sp. – zelišče

Družina: ustnatice (Lamiaceae)

Opis: zraste od 20 – 50 cm visoko. Cvetovi združeni v glavičasta socvetja, venec škrlaten, 3 - 6 cm velik. Cveti od junija do oktobra. Steblo pokončno ali kipeče, četverorobo, porobovih dlakavo.Listi ovalni, goli.

Habitat: pusti travniki, prisojni gozdni robovi.

Posebnosti: najpomembnejši proizvod je eterično olje, ki vsebuje timol. Uporablja se pri vnetjih dihal, saj topi sluz, poleg tega pa tudi za razkuževanje in kopeli.

NAVADNA BREZA

NAVADNA BREZA (Betula pendula Roth)

Družina: brezovke (Betulaceae)

Opis: do 25 m visoko drevo. Deblo z belkastim lubjem, ki se lušči v vodoravnih pasovih. Stranske vejice lomljive, previsne, mlade veje navadno gole, redkeje puhaste. Listi  rombasti do trikotni, po robu ostro dvojno nazobčani, navadno goli. Moški in ženski cvetovi v visečih mačicah.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

NAVADNA GLISTOVNICA

NAVADNA GLISTOVNICA– Dryopteris filix-mas (L.) Schott. – praprot

Družina: glistovničevke (Aspidiaceae)

Opis: listi temno zeleni, do 120 cm, v rozeti izraščajo iz zbite korenike, ne prezimijo. Listna ploskev je dvakrat pernato deljena. Trosni in jalovi listi enaki. Mladi zviti listi spominjajo na škofovske palice in se po tem  značilno razlikujejo od drugih praproti.

Habitat: senčni, zmerno vlažni, s hranili bogati gozdovi.

Posebnosti: korenike vsebujejo snovi, uporabne proti parazitom – glistam (ime).

NAVADNA LESKA

NAVADNA LESKA (Corylus avellana L.)

Družina: leskovke (Corylaceae)

Opis: do 5 m visok grm, redkeje nizko drevo. Listi okrogli do jajčasti, celi, po robu dvojno nazobčani, podaljšani v konico, puhasto dlakavi. Mladi poganjki puhasto dlakavi. Cvetovi enospolni, moški cvetovi združeni v viseče mačice, ženski cvetovi posamični, sedeči, brez venca, obdani z rdečkastimi luskolisti. Plod je oreh (lešnik), obdaja ga skledičast ovoj iz nazobčanih krovnih listov.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

NAVADNA PODBORKA

NAVADNA PODBORKA Athyrium Filix-femina L. (Roth.) – praprot

Družina: podborkovke (Athyriaceae)

Opis: Listi svetlo zeleni, do 100 cm. Listni pecelj kratek, rumenkasto rdeč z ozkimi luskami; ploskev 2- do 3-krat pernato deljena. Trosni in jalovi listi enaki. Trosišča podolgovata ali kljukasto zavita z zastiralcem, v dveh vrstah vzdolž glavne žile na spodnji strani listnih segmentov.  

Habitat: Vlažna, senčna, z apnencem revna gozdna tla.

NAVADNA SMRDLJIVKA

NAVADNA SMRDLJIVKAAposeris foetida (L.) Less. – zelišče

Družina: nebinovke (Asteraceae)

Opis: zraste do 30 cm visoko. Podobna je navadnemu regratu le, da ima cvetne koške širše. Rastlino z rumenim cvetom lahko opazimo od nižin do 2000m visoko od maja do julija.

Habitat: raste v gozdu in gozdnem robu, predvsem bukovih in mešanih gozdov.

Posebnosti: je ena prvih divjih solat spomladi. Ima značilen vonj po krompirju, zato ima ponekod ime krompirjevka. Mlade liste nabiramo celo leto, so mehkejši kot regratovi ter zelo bogati z vitamini in rudninskimi snovmi.

NAVADNA SMREKA

NAVADNA SMREKA – Picea abies (L.) Karsten – drevo

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 50 m visoko in okoli 3 m široko drevo z luskasto rdečerjavo skorjo. Temnozelene iglice do 3 cm dolge, bodeče, ošiljene, nameščene okrog in okrog vej, odpadejo po 5 – 12 letih. Cveti maja ali junija na 3 do 4 leta. Vetrocvetka. Zreli storži povešeni, rjavi, 10 – 16 cm dolgi, 3 – 4 cm debeli, oleseneli. Odpadejo v celoti.

Habitat: sveža do vlažna, ilovnata do peščena tla. Mešani do čisti smrekovi gozdovi.

Posebnosti: razmeroma hitro raste; znana do 500 let stara drevesa.

NAVADNA ŠPARNICA

NAVADNA ŠPARNICABiscutella laevigata L. – zelišče

Družina: križnice (Brassicaceae)

Opis: zraste do 50 cm. Cvet je rumen, velik 5 -10 cm, cveti od aprila pa vse do avgusta. Plodovi so pokončni, ploščati, okrogli (luščki), sestavljeni iz dveh predalov. Trajnica.

Habitat: raste na skalah in grušču, pa tudi ob železniških nasipih in na kamnitih travnikih po vsej Sloveniji.

NAVADNA TRDOLESKA

NAVADNA TRDOLESKA (Euonymus europaea L.)

Družina: trdoleskovke (Celastraceae)

Opis: 1-3 m visok grm, redkeje nizko drevo. Mlade veje zelene, topo 4-robe, pogosto krilate. Listi jajčasto suličasti, po robu fino nazobčani, enostavni, pecljati. Cvetovi zeleni, 4-števni, zvezdasti, na dolgih pecljih, združeni v večcvetna, zalistna socvetja. Plod rdeč, 3- do 5-loputast z oranžnimi semeni.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

NAVADNI GABER

NAVADNI GABER (Carpinus betulus L.)

Družina: gabrovke (Carpinaceae)

Opis: do 25 m visoko drevo, redko grm. Deblo sivkasto, gladko, pogosto z vzdolžnimi brazdami. Listi pecljati, eliptični, okrog 5 cm veliki, po robu nazobčani, z izstopajočimi stranskimi žilami. Cvetovi enospolni, moški cvetovi v mačicah, brez cvetnega odevala, ženski cvetovi združeni v viseče mačice, zelenkasti. Plod je orešek, ki se razvije na 3-krpem plodnem listu.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNI JESENČEK

NAVADNI JESENČEKDictamnus albus L. – zelišče

Družina: rutičevke (Rutaceae)

Opis: v maju in juniju vas bo na prisojnih toplih kamnitih pobočjih (najpogosteje na Krasu in v okolici Slavnika) morda presenetil močen vonj po limoni, ki ga boste zagotovo zaznali že dosti prej, kot boste opazili nenavadne velike vijoličnobele cvetove navadnega jesenčka. Jesenček ima somerne cvetove s petimi venčnimi listi in cvetno čašo z desetimi prašnikov; stebelni listi  so lihopernati, sestavljeni iz jajčastih priostrenih lističev.

Posebnosti: pospešuje in uravnava menstruacijo, lajša menstrualne bolečine.

Čaj pripravljamo iz zeli, ki jo naberemo med cvetenjem in iz korenine nabrane zgodaj spomladi ali pozno v jeseni. Čaj pospešuje izločanje urina, pomaga pri slabi prebavi. Močan čaj iz korenine velja za sredstvo proti glistam ter za pospeševanje izločanja želodčnih in črevesnih sokov.

NAVADNI KOPITNIK

NAVADNI KOPITNIKAsarum europaeum L. – zelišče

Družina: podraščevke (Aristolochiaceae)

Opis: zraste od 5 – 10 cm. Cvetovi kimasti, posamični. Cvetno odevalo cevasto 1 – 1,5 cm v premeru, na robu s 3 krpami, ki so na zunanji strani rjavkaste, na notranji strani škrlatne. Cveti od marca do maja. Steblo plazeče se. Listi dolgopecljati, ledvičasti do okroglasti, zgoraj bleščeči.

Habitat: listnati in iglasti gozdovi, gozdni logi, grmovje.

Posebnosti: listi imajo vonj po popru. Samooprašitev je v kopitnikovih skritih cvetovih običajen in nujen pojav.

NAVADNI MACESEN

NAVADNI MACESEN (EVROPSKI MACESEN)Larix decidua Mill. – drevo

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 40 m visoko drevo z razbrazdano sivorjavo luskasto skorjo. Svetlozelene iglice mehke, 2-3 cm dolge, jeseni porumenijo in odpadejo. Cveti na 3-5 let, od marca do maja. Storži sprva zeleni; zreli, do 4 cm dolgi porjavijo in olesenijo. Semena izpadejo septembra do novembra, prazni storži ostanejo na drevesu in odpadejo skupaj s posušenimi vejami.

Habitat: rahla glinena in apnenčasta tla. Svetloljuben,

Posebnosti: pri nas edini iglavec, ki pozimi odvrže iglice. Ima zelo cenjen trd les.

NAVADNI SROBOT

NAVADNI SROBOTClematis vitalba L. – zelišče

Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)

Opis: do 30 m daleč vzpenjajoča se ovijalka; stebla do 3 cm debela, lubje sivorjavo. Listi s 4 – 6 cm dolgimi peclji, nasprotno nameščeni, lihopernati; lističev 5, 3 – 5 cm dolgi, dolgopecljati, celorobi ali nazobčani, spodnji pogosto krpati. Cvetovi bledorumeni v mnogocvetnih socvetjih. Cveti od julija do septembra. Žužkocvetka. Plodovi dozorijo oktobra.

Habitat: gozdni logi, vlažni listnati gozdovi, gozdni robovi, grmovje.

Posebnosti: najbolj razširjena domača ovijalka. Oprijema se z viticami, zaradi česar lahko drevesa in grme močno preraste.

NAVADNI VOLČIN

NAVADNI VOLČINDaphne mezereum L. – grm

Družina: volčinovke (Thymelaeaceae)

Opis: do 1,5 m visok skromno zrasel grm s sivorjavim lubjem. Listi spiralasto nameščeni, podolgovato suličasti, 4 - 8 cm dolgi, pojavijo se po cvetenju na koncu poganjkov. Cvetovi rožnati, 5 – 10 mm dolgi, četveroštevni, dvospolni. Cveti od februarja do aprila. Žužkocvetka. Koščičasti plodovi bleščeče rdeči, kroglasti, do 8 mm veliki. Dozorijo avgusta, raznašajo jih ptice.

Habitat: listnati in mešani gozdovi, apnenčasta tla.

Posebnosti: vsi deli rastline zelo strupeni.

NAVADNI ZIMZELEN

NAVADNI ZIMZELEN (Vinca minor L.)

Družina: pasjestrupovke (Apocynaceae)

Opis: 15-20 cm velika rastlina. Steblo plazeče, močno razraslo, na kolencih se ukoreninja, pri dnu olesenelo, golo. Listi kratkopecljati, podolgovato suličasti, nasprotno nameščeni, usnjati, goli. Cvetovi posamični, modrovijoličasti, redkeje beli, 2,5-3 cm široki, 5-števni. Čašni roglji goli, 3-4 mm dolgi, ozkotrikotni.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNI ŽENIKELJ

NAVADNI ŽENIKELJ (Sanicula europaea L.)

Družina: kobulnice (Apiaceae)

Opis: do 60 cm visoka rastlina. Steblo pokončno, s pritlično listno rozeto. Pritlični listi dolgopecljati, skoraj do dna deljeni v 3-5 segmente, ki so po robu grobo nazobčani, nekoliko bleščeči, stebelni listi manjkajo ali majhni, sedeči. Socvetje sestavljeno iz glavičastih kobulčkov, cvetovi beli do rdečkasti. Ogrinjalo večlistno, ogrinjalce krajše od kobulčka. Plodiči porasli s kljukastimi ščetinami.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNO KRESNIČEVJE

NAVADNO KRESNIČEVJEAruncus dioicus (Walter) Fernald – zelišče

Družina: rožnice (Asteraceae)

Opis: na vrhu do 2 m visoke rastline se razvije gosto socvetje enospolnih cvetov (moški cvetovi so rumenkasti, ženski beli) velikih 2 – 4 mm. Kresnice boste, kot že ime pove, našli v senčnih legah okoli kresa (konec junija, v začetku julija), više v hribih tudi še v začetku avgusta. Steblo je olistano, listi so dva- do trikrat pernato deljeni.

NAVADNO TEVJE

NAVADNO TEVJEHacquetia epipactis (Scop.) DC. – zelišče

Družina: Kobulnice (Apiaceae)

Opis: Tevje je nizka trajnica, visoka od 10 do 25 cm, ki cveti od začetka aprila do maja v gozdovih in na grmovnatih pobočjih po vsej Sloveniji. Zdi se, da ima velike cvetove z rumeno-zelenimi venčnimi listi, bolj natančen pogled pa pokaže, da je rumeni del "cveta" kobulasto socvetje, tega pa obdajajo veliki zeleni ogrinjalni listi. Listi so dlanasto deljeni.

Habitat: listnati gozdovi po vsej Sloveniji.

POKONČNI SROBOT

POKONČNI SROBOTClematis recta L. – zelišče

Družina: zlatičevke (Ranunculaceae)

Opis: ima pokončno zelnato steblo (ni ovijalka). Zelo lahko ga bo prepoznati po značilnih cvetovih v velikih latastih socvetjih. Tako kot drugi sroboti ima tudi pokončni cvetove brez čaše, s štirimi cvetnimi listi, nadraslo plodnico in številnimi prašniki. Listi so pernato deljeni, dolgi do 25 cm. Je precej redek.

PRAVI KOSTANJ

PRAVI KOSTANJ (Castanea sativa Mill.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: do 30 m visoko, razvejano drevo. Deblo gladko, svetlo sivkasto. Listi pecljati, podolgasto suličasti, po robu bodičasto nažagani, do 20 cm dolgi, čvrsti. Cvetovi enospolni, moška socvetja združena v viseče do pokončne, močno vonjave mačice, ženski cvetovi posamični ali po 2-3 skupaj. Plodovi rjavi (kostanj), obdaja jih skupen bodičast ovoj.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

PRAVI RANJAK

PRAVI RANJAK (Anthyllis vulneraria L.)

Družina: metuljnice (Fabaceae)

Opis: 5-35 cm visoka rastlina. Steblo pokončno ali kipeče, prileglo do štrlečedlakavo s pritlično listno rozeto. Listi lihopernato deljeni s širokojajčastim končnim segmentom ter črtalastimi do suličastimi stranskimi roglji. Cvetovi rumeni (pri nekaterih podvrstah rdeči ali oranžnorumeni), sedeči, združeni v glavičasta ovršna socvetja, z deljenimi podpornimi listi. Čaša najpogosteje belkasta, nekoliko napihnjena, štrlečedlakava, s kratkimi zobci.

Ocena ogroženosti: nekatere podvrste so redke, sicer pa tipska vrsta ni ogrožena.

PUHASTI HRAST

PUHASTI HRAST (Quercus pubescens Willd.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: do 5 m visoko drevo. Mladi listi in veje puhasto dlakavi. Listi pernato nacepljeni, puhasti, kasneje pogosto ogolijo, dolgi 4-12 cm, z do 12 mm dolgimi peclji, z neobstojnimi prilisti. Cvetovi enospolni, moški cvetovi v podaljšanih, visečih »mačicah«, ženski cvetovi združeni. Plodovi (želodi) 1-2 cm veliki, sedeči ali s kratkim, do 1 cm dolgim skupnim pecljem.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

RDEČA VRBA

RDEČA VRBA (Salix purpurea L.)

Družina: vrbovke (Salicaceae)

Opis: do 6 m visok grm ali nizko drevo. Veje tanke, upogljive, rdečkasto nadahnjene. Listi kratkopecljati, ozkosuličasti, najširši tik pod vrhom, sinjezeleni, le v zgornji polovici fino nazobčani. Prilisti niso razviti. Cvetovi enospolni, dehteči, pojavijo se pred olistanjem, združeni v podaljšane mačice. Prašnika 2, med seboj zrasla, pri dnu dlakava, plodnica dlakava, sedeča.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

RDEČI BOR

RDEČI BOR (Pinus sylvestris L.)

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 40 m visoko drevo. Steblo z rdečkasto skorjo, krošnja nesorazmerna, razmaknjena. Listi igličasti, po 2 skupaj izraščata iz kratkega poganjka, koničasti, do 6 cm dolgi. Smolni kanali v iglicah nameščeni ob robu iglice. Storži jajčasti. Semena krilata.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

RDEČI DREN

RDEČI DREN (Cornus sanguinea (Schr) K. Richt.)

Družina: drenovke (Cornaceae)

Opis: od 2-5 m visok grm ali nizko drevo. Mlade veje ponavadi vinsko rdeče. Listi jajčasti, nasprotno nameščeni, z izrazitimi žilami, po spodnji strani s prileglimi, dvokrakimi dlakami ali s štrlečimi enostavnimi in dvokrakimi dlakami, kjer daljši krak štrli. Cvetovi beli, združeni v kobulasta, ovršna socvetja, izrazito dehteči, pojavijo se po olistanju, 4- števni. Plod koščičast, črnomoder, okrogel.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

SIVA VRBA

SIVA VRBA Salix eleagnos Scop. – grm

Družina: vrbovke (Salicaceae)

Opis: grm ali redkeje do 16 m visoko drevo.

Habitat: raste na rečnih in potočnih prodiščih prodnatih nasipih ter na obrežjih in nasipih ob večjih rekah, predvsem na stalno vlažnih in občasno poplavljenih, bazičnih tleh.

SPOMLADANSKA RESA

SPOMLADANSKA RESA – Erica carnea L. – grm

Družina: vresovke (Ericaceae)

Opis: grmiček s kipečimi poganjki, visokimi do 30 cm. Listi so zimzeleni, igličasti, do štirje v vretencu. Cvetovi so roza-rdeči, zbrani v gostem enostranskem socvetju. Cvetovi imajo po štiri majcene zrasle venčne liste in štiri čašne liste. 

Habitat: južna pobočja, karbonatna podlaga.

ŠKRLATNORDEČA ZAJČICA

ŠKRLATNORDEČA ZAJČICAPrenanthes purpurea L. – zelišče

Družina: nebinovke (Asteraceae)

Opis: določanje po fotografiji je skoraj nemogoče, saj ne boste opazili zgradbe cveta – videti je kot popolnoma navaden cvet s petimi venčnimi listi, a le dokler ga ne razdrete in opazite, da je "cvet" pravzaprav košek, sestavljen iz petih jezičastih cvetov. Koški so kimasti in imajo pet jezičastih cvetov škrlatne ali vijolične barve. Steblo je nežno, latasto razraslo, visoko do 150 cm.. Zgornji listi so sedeči in steblo objemajo, spodnji so pecljati.

Habitat: škrlatnordečo zajčico boste poleti in zgodaj jeseni opazili v gozdovih in na posekah po vsej Sloveniji.

ŠMARNA HRUŠICA

ŠMARNA HRUŠICAAmelanchier ovalis Med. – grm

Družina: Rožnice (Rosaceae)

Opis: do 3 m visok grm, okroglast grm z vzdolžno razpokanim, črno rjavim lubjem. Listi so enostavni, eliptične oblike in na vrhu zaokroženi. Mladi listi so gosto belodlakavi. Cvetovi so zbrani v mnogocvetnih socvetjih. Čašni listi so mnogo krajši od venčnih, ti so beli, ozki in suličaste oblike. Plodnica je podrasla.

Habitat: Suha, kamnita pobočja, svetlo grmovje. Apnenčasta tla, sončna rastišča.

Posebnosti: korenine lahko požene globoko v skalne razpoke in na ta način pride do vode.

TRIROBA KOŠENIČICA

TRIROBA KOŠENIČICA Genista januensis Viv – zelišče

Družina: metuljnice (Fabaceae)

Opis: cveti od maja do julija. Rumeni cvetovi se združujejo mnogocvetna socvetja. Listi so enostavni, celi. Steblo in vejice so trirobe. Je trajni polgrmiček.

Habitat: skalnata mesta in pusti travniki.

TRPEŽNI GOLŠEC

TRPEŽNI GOLŠECMercurialis perennis L. – zelišče

Družina: mlečkovke (Euphorbiaceae)

Opis: zraste 15 – 30 cm. Cvetovi rumenozeleni, 3 – 5 mm veliki, združeni v klobčastih socvetjih. Rastlina je dvodomna. Cveti aprila ali maja. Listi pecljati, podolgovatosuličasti. Steblo okroglo.

Habitat: senčni listnati in mešani gozdovi.

Posebnosti: v ljudskem zdravilstvu so ga uporabljali pri zdravljenju revme.

VELIKI JESEN

VELIKI JESEN (Fraxinus excelsior L.)

Družina: oljkovke (Oleaceae)

Opis: do 40 m visoko tridomno drevo. Skorja debla vzdolžno izbrazdana, sivorjava. Mlade veje olivno zelene, v prerezu okrogle, raztreseno porasle z lenticelami (zračne špranje). Popki črnikasti. Listi pecljati, pernato deljeni, segmentov 9-13, eliptični do jajčasti, po robu grobo nazobčani (zobci naprej štrleči), sedeči, le spodnji par včasih kratkopecljat. Cvetovi eno- in dvospolni, združeni v obstranska, mnogocvetna socvetja, brez venca. Plodovi so krilati oreški, seme krajše od polovice celotne dolžine plodu.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

VELIKI ZALI KOBULČEK

VELIKI ZALI KOBULČEKAstrantia major L. – zelišče

Družina: kobulnice (Apiaceae)

Opis: zraste 30-100 cm.  Drobni cvetovi oblikujejo polkrožna socvetja, ki jih obdajajo zelenkasto do rožnato beli ogrinjalni listi. Ti so tako dolgi kot kobul, na njih pa je 3–5 prečno povezanih vzdolžnih žil. Socvetje je skupaj z ogrinjalnimi listi široko 2–3 cm in zgleda kot en sam cvet. Pravimo mu pacvet in ga opraševalci lažje opazijo. Cveti od junija do avgusta.

Habitat: vlažni travniki in gozdni obronki po vsej Sloveniji.

VRBA IVA

VRBA IVA (Salix caprea L.)

Družina: vrbovke (Salicaceae)

Opis: do 10 m veliko drevo ali grm. Mlade veje puhaste, kasneje ogolijo. Lubje mladih vej gladko, brez vzdolžnih gub. Listi kratkopecljati, široko eliptični, najširši nad sredino, po spodnji strani svetli, mehkodlakavi, zgoraj goli. Cvetovi enospolni, dehteči, pojavijo se pred olistanjem, združeni v jajčaste mačice. Prašnika 2, prašnične niti pri dnu gole, plodnica srebrnodlakava, brazdi pokončni, prilegli druga k drugi.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.