Gozdna učna pot Golovec

Opis

Krožno učno pot Golovec sestavlja 10 opazovalnih točk, dolga pa je približno 1500 m.

Gozdni bonton

Viri: Informacijske table ob poti

Foto in priprava besedila: ST

Zemljevidi



Opazovalne točke

0 - Vhod

0 - Krožno učno pot Golovec sestavlja 10 opazovalnih točk, dolga pa je približno 1500 m. Gozdni bonton.

1 - Kamninska podlaga in zgradba tal na Golovcu

1 - Matično kamnino Golovca predstavljajo paleozoiski glinenci, peščenjaki, laporji in zelo malo apnenca (5%). Za Golovec so značilna kisla tla, saj se Ph giblje med 4 in 5.

2 - Izkaznice najpogostejših dreves ob poti

2 - Bukev je zelo pogosta vrsta v naših gozdovih, tako da ji rečemo kar »mati« naših gozdov. Razširjena je po celi Sloveniji, le v poplavnih nižinah in v suhih legah Primorja je ni.

Rastlinske vrste:

3 - Razvojne faze gozda

3 - Tudi gozd zaznamujejo različne razvojne faze, ki jih ločimo ne le glede na starost, temveč predvsem na velikost dreves in z velikostjo povezane odnose med njimi.

4 - Ekološki dejavniki, ki vplivajo na razvoj gozda

4 - Splet ekoloških dejavnikov (živih in neživih) soustvarja življenjske razmere, le-te pa določajo, kakšen gozd bo na nekem področju uspeval. Zato gozdne združbe v naravi niso naključne, temveč so pogojene z življenjskimi razmerami.

5 - Vloga gliv v gozdu

5 - Glive

živijo na kopnem, vendar potrebujejo veliko vlage, zato je upravičen pregovor, da rasteš kot goba po dežju. Glive niso rastline, saj nimajo klorofila in zato v njih ne poteka fotosinteza. Glede načina prehranjevanje jih delimo na gniloživke (hranijo se z odmrlimi ali razpadajočimi organskimi ostanki), zajedavke (zajedajo žive organizme in iz njih črpajo hranilne snovi, pri čemer jih oslabijo ali celo uničijo) in mikorizne glive. Mikorizne glive žive v sožitju z rastlinami, drevesi ali insekti. Npr. z drevesom si izmenjujeta hranilne snovi in zato oba bolje uspevata. Gliva drevesu daje mineralne snovi, v zameno pa dobi ogljikove hidrate in druge snovi, ki jih glive ne proizvajajo.

6 - Kisla tla z rdečim borom in borovnico

6 - Tla so na tem območju zelo kisla, tako da je izmerjen pH tal 4, kar omogoča rast borovnici. Rdeči bor pa je izrazita svetloljubna vrsta, ki dobro prenaša sušo in nizke temperature, zato zarašča prisojni del pobočja.

Rastlinske vrste:

7 - Vegetacija na poseki

7 - Prisotnost izrazito svetloljubnih in pionirskih vrst (breza, rdeči bor in trepetlika) nas na tem mestu opozarja, da se je verjetno do nedavnega bukev pretirano izsekovala, tako da je v sestoje prišlo preveč svetlobe. Hkrati se je tudi steljarilo, kar pomeni, da so bukovo listje grabili za steljo živine. Na ta način so gozdna tla izgubljala organske snovi in postajala vedno bolj siromašna.

8 - Zgradba debla in starost dreves

8 - Deblo je olesenelo steblo in je predvsem značilno za grme in drevesa. Olesenitev stebla pa omogoča kambij, ki se nahaja znotraj žil. Vsako leto naredi kambijski obroč po eno braniko, ki je zgrajena iz svetlejšega pomladnega lesa in temnejšega poletno-jesenskega lesa. Ostro mejo med branikami predstavlja letnica, ki nam pove starost drevesa.

9 - Gospodarjenje z gozdom

9 - Za dobro gospodarjenje z gozdom je potrebno najprej dobro poznati življenje gozda, njegovo biološko delovanje, tako da lahko strokovno načrtujemo in usmerjamo razvoj gozda. Da bi se gozdarji pri načrtovanju gozda lažje orientirali, si pomagajo z rdečimi gozdarskimi oznakami.

10 - Smrekovi gozdovi in lubadar

10 - Sestojem ene drevesne vrste, ki jih je osnoval človek, pravimo tudi monokulture. V normalnih razmerah smrekov lubadar napada le oslabljeno drevje. Če pa zaide v monokulture, kjer je »hrane« obilo, se sicer najprej naseli na poškodovanem drevju, vendar se kmalu tako namnoži, da ogroža tudi zdravo drevje. Drevesu, ki ga je napadel lubadar, gozdarji v žargonu rečejo tudi »lubadarica«.

Rastlinske vrste

BOROVNICA

BOROVNICA (Vaccinium myrtillus L.)

Družina: vresovke (Ericaceae)

Opis: 10-60 cm visoka, grmičasta rastlina. Steblo razraslo, zelenkasto, robato, golo. Listi kratkopecljati, jajčasti, žlezasto nazobčani, nekoliko usnjati, travnato zeleni. Cvetovi posamični, v zalistjih, rdečkasti, vrčasti, kimajoči. Plod temnomodra, sočna jagoda.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

BUKEV

BUKEV (Fagus sylvatica L.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: 24-40 m visoko drevo. Deblo s sivo in gladko skorjo. Listi pecljati, jajčasto suličasti, z valovitim, celim robom, bleščeči ter po robu z dolgimi, prileglimi dlakami. Cvetovi enospolni, moški cvetovi združeni v viseče, kroglaste mačice, ženski cvetovi po 2 skupaj, skoraj sedeči. Zreli plodovi (žir) po 2-3 v skupnem, bodičastem ovoju.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

RDEČI BOR

RDEČI BOR (Pinus sylvestris L.)

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 40 m visoko drevo. Steblo z rdečkasto skorjo, krošnja nesorazmerna, razmaknjena. Listi igličasti, po 2 skupaj izraščata iz kratkega poganjka, koničasti, do 6 cm dolgi. Smolni kanali v iglicah nameščeni ob robu iglice. Storži jajčasti. Semena krilata.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.